Finsko predsedstvo v svoji oceni predsedovanja izpostavlja dokončno sprejetje dveh pomembnih zakonodajnih predlogov, direktive o storitvah in svežnja Reach. Z direktivo o storitvah naj bi zagotovili večjo konkurenco na trgu storitev v EU-ju, sveženj Reach pa naj bi uredil registracijo kemikalij v Uniji.

V tem času je bila sprejeta tudi nova časovnica za širitev schengenskega prostora, ki naj bi se razširil decembra prihodnje leto. Še zgodaj jeseni je kazalo, da nove članice v schengen ne bodo vstopile pred letom 2009, a bodo predvsem zaradi prizadevanja Portugalske tudi nove članice kmalu odpravile notranje meje.

Turčija Fincem ni dala miru
Finska se je v času svojega predsedovanja ukvarjala tudi s Turčijo. Skušali so doseči dogovor z Ankaro, a je bila ta glede Cipra neomajna, zato so zunanji ministri nekaj dni pred zaključnim vrhom voditeljev držav delno zamrznili pristopna pogajanja s Turčijo.

Glede nadaljnje širitve Unije je bil sprejet dogovor o tem, da mora petindvajseterica v prihodnje bolj upoštevati lastno integracijsko sposobnost, ki pa ne postaja nov kriterij za članstvo, saj ključno še vedno ostaja izpolnjevanje pogojev. Še vedno se namreč porajajo dvomi o pripravljenosti Romunije in Bolgarije, ki se bosta, tako je bilo sklenjeno prav v času finskega predsedovanja, EU-ju pridružili 1. januarja 2007.

Največje razočaranje je bila Rusija
Finska je razočarana, da ni uspela okrepiti sodelovanja z Rusijo, pa čeprav je v to vložila veliko energije. Finski premier je ruskega predsednika povabil na večerjo v okviru neformalnega vrha unije oktobra v Lahtiju, vendar pa je finska prizadevanja za okrepitev odnosov z Rusijo konec leta izničilo vztrajanje Poljske pri vetu na začetek pogajanj o prihodnjem strateškem partnerstvu med Unijo in Rusijo.

Kljub temu pa so Finci uspeli doseči dogovor z Rusijo glede pristojbin za letalske prelete čez Sibirijo in dogovor z Moskvo, da ta po novem letu, ko bosta v EU vstopili Romunija in Bolgarija, ne bo ustavila uvoza mesa iz EU.

Fincem tudi ni uspelo doseči dogovora o novi direktivi o delovnem času in dogovora o tem, da bi EU pri zadevah s področja pravosodja in notranjih zadev z odločanja s soglasjem prešel na večinsko glasovanje.

Vse oči uprte v Nemčijo
Glede oživitve Evropske ustave si Finci niso zadali večjih ciljev, saj bo ključno vlogo pri tem odigrala Nemčija, ki bo 1. januarja za pol leta stopila na čelo Evropske unije. Njena naloga vsekakor ne bo lahka.