Ob prevzemu predsedovanja EU-ju je finska predstavila nove prioritete. Foto: RTV SLO
Ob prevzemu predsedovanja EU-ju je finska predstavila nove prioritete. Foto: RTV SLO
Zastava EU-ja
Finski premier meni, da je treba Unijo približati njenim državljanom. Foto: EPA
Vprašanje Turčije
Širitev EU-ja bo koristna za vse, trdi Vanhanen. Foto: EPA
Kremelj bo odslej predstavljal tesnejšega zaveznika. Foto: EPA
Jose Manuel Barroso
Barroso je izrazil zadovoljstvo s finskimi prioritetami. Foto: EPA

1. julija je žezlo Evropske unije za šest mesecev v roke vzela Finska. Finski premier Matti Vanhanen je v nagovoru evroposlancem v Strasbourgu začrtal osrednje točke šestmesečnega predsedovanja.

Preglednost in učinkovitost pogoj za legitimnost
V ospredju bo med drugim tudi prizadevanje za večjo učinkovitost evropskih institucij, kjer je posebej izpostavil pomembno vlogo Evropskega parlamenta. Ob tem je poudaril, da se delo slednjega in nacionalnih parlamentov ne prekriva - oboji imajo isti cilj: krepiti demokracijo in sodelovati. Opomnil je, da je nujno, da se Evropa ozre v prihodnost in ukrepa zdaj, četudi bodo rezultati nekaterih dejanj vidni šele čez dvajset let.

Dotaknil se je tudi vprašanja legitimnosti Unije. Ena od prioritet Finske v prihodnjih šestih mesecih bo informiranost državljanov o delovanju Unije, saj je njena legitimnost zdaj ogrožena, v skladu s tem je izpostavil tudi večjo transparentnost dela Unije. Glede nadaljevanja pogovorov o evropski ustavi je dejal, da je tu dvotirnost zaželena: treba je delati na večji učinkovitosti sedanje ustave, hkrati pa je nujno nadaljevati pogovore o novi evropski ustavi.

Širitev Unije koristna za vse članice povezave
Širitev Unije doslej je bila zgodba o uspehu, ki je vsem, tako novim članicam kot starim, prinesla koristi. Vanhanen je dejal, da moramo dati državam, ki izpolnjujejo kriterije, možnost za vstop. Omenil je časovno določitev vstopa Bolgarije in Romunije, nadaljevali pa bodo tudi pogovore o vstopu Hrvaške in Turčije. Dotaknil se je še vprašanja statusa Kosova, o katerem naj bi dogovor dosegli jeseni.

O pomenu konkurenčnosti
V ospredju je vprašanje konkurenčnosti, kjer je poudaril pomen vloge držav, ki morajo to vprašanje nujno postaviti tudi na dnevni red notranje politike. Finska želi pospešiti oz. izboljšati zadeve na področju raziskovanja in inovacij, ki pomeni temelj za uspešno in konkurenčno Evropo, o čemer govori tudi 7. okvirni program za raziskovanje. Kot je dejal finski premier, je treba osvežiti notranji trg Unije.

Za tesnejše sodelovanje z Rusijo in učinkovito ukrepanje ob krizah
Kot eno pomembnih nalog je naštel tudi tesnejše sodelovanje z Rusijo, ki ne bo vsebovalo le že obstoječega sodelovanja na področju energetskega trga, temveč krepitev tudi v kulturi in izobraževanju. Rusijo je treba vključiti v demokratične procese Unije.

Osnova zunanje politike EU-ja je njena ekonomska moč, je dejal Vanhanen, hkrati pa dodal, da mora biti Unija v pogovorih s trgovinskimi partnerji bolj odgovorna in agresivna, če ne želi zaostati.

Izrazil je tudi zaskrbljenost nad situacijo v Palestini in poudaril, da si bo Finska prizadevala za pripravo o odzivanju v takšnih krizah. Glede vprašanja nezakonitih priseljencev je dejal, da je treba okrepiti sodelovanje z državami izvora in s prehodnimi državami.

Barroso zadovoljen s finskimi načrti o Rusiji
Predstavitvenemu govoru finskega premierja je sledil nagovor predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je dejal, da se veseli tesnejšega sodelovanja s Finsko v prihodnjih šestih mesecih. Pohvalil je orisane načrte Finske glede odnosov z Rusijo, pri tem pa dejal, da ima Unija v odnosih s Kremljem večjo moč, če nastopa v imenu vseh držav. Izrazil je tudi željo Unije, da bi se oblikovalo prostotrgovinsko območje Unije in Rusije, ki bo lahko uresničeno, ko bo Rusija postala članica Svetovne trgovinske organizacije. Tudi glede drugih načrtov Finske je dejal, da Helsinki uživajo podporo Unije, za uresničevanje teh pa pozval k sodelovanju vse evropske institucije.

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je pozdravil prioritete, ki jih je napovedala Finska, predvsem izbiro inovacij.

Finske prioritete predstavljene tudi članom slovenskih parlamentarnih odborov
Sicer pa je finske poglede na predsedovanje EU-ju članom odborov parlamentarnih odborov za zadeve Evropske unije in zunanje zadeve predstavila tudi finska veleposlanica v Sloveniji Brigitta Cecili Maria Steinus Mladenov. Predsednika odborov Anton Kokalj in Jožef Jerovšek sta se strinjala, da finski program predsedovanja lahko pomeni zgled Sloveniji.