Kot poroča Reuters, se je policija v prestolnici spopadla s protestniki, ki so na ulicah propagirali glasovanje "proti" zahtevam upnikov. Policija naj bi demonstrante razgnala s šokgranatami.
V Atenah sicer potekata velika protesta tako proti kot v podporo vladi in nedeljskemu referendumu. Tistih za referendumski "ne" se je po podatkih policije do zdaj zbralo okoli 25.000, medtem ko je glasov "za" okoli 20.000. Demonstrante, ki pred grškim parlamentom pozivajo k zavrnitvi pogojev mednarodne finančne pomoči, je nagovoril tudi premier Aleksis Cipras.

Le nekaj manj ljudi se je zbralo približno 800 metrov stran na demonstracijah v podporo glasu "za" na referendumu. Tam protestniki vzklikajo proevropske slogane in opozarjajo, da bi lahko neugoden izid referenduma Grčijo potisnil iz območja z evrom.

Cipras je sicer volivce danes še enkrat pozval, naj na nedeljskem referendumu zavrnejo "izsiljevanje in ultimate" Evropske unije in mednarodnih upnikov. Cipras je v krajšem televizijskem nagovoru državljanom vztrajal, da grška prisotnost v EU-ju ni ogrožena, volivce pa pozval, naj zavrnejo "sirene paničarjenja".

Cipras upa, da bo referendum znova zagnal pogajanja o pomoči. "Nedeljski plebiscit bo čas za odgovornost, ko bo demokracija utišala sirene uničenja," je dejal. Cipras je sicer v zadnjih dneh državljane že večkrat pozval, naj na referendumu zavrnejo predlog posojilodajalcev.

Premier je ob tem posojilodajalce pozval, da državi odpišejo 30 odstotkov dolga in zahteval 20-letni moratorij na odplačilo glavnic. Prepričan je, da njegova odločitev iz prejšnjega tedna, da grški predstavniki zapustijo pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko, ni ogrozila prihodnosti Grčije v območju evra.

"Zavrnitev nevzdržnega dogovora ne pomeni prekinitev vezi z Evropo," je dejal. Po njegovem mnenju bodo imeli v ponedeljek z Evropo še vedno skupno prihodnost, saj ne bo dovolil, da bi jih kar koli razdvajalo.

Junckerjeva svarila
Medtem pa predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker opozarja, da če bodo Grki v nedeljo glasovali 'proti', bo to dramatično oslabilo njihov položaj v pogajanjih. "Program pomoči se je iztekel, ne potekajo nikakršna pogajanja. Če se bodo večinsko odločili za 'ne', bodo storili vse drugo, le svojega pogajalskega položaja ne bodo okrepili. Tudi v primeru, da bo na referendumu zmagal 'da', sledijo težka pogajanja," je dodal.

Oglasil se je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je zatrdil, da Atene niso zaprosile Rusije za finančno pomoč.

Zborovanja v Atenah
V središču Aten so sicer tako podporniki kot nasprotniki pogojev pomoči Grčiji napovedali zborovanja. Javnomnenjske raziskave kažejo različne izide nedeljskega referenduma, po zadnji anketi naj bi "za" glasovalo 42,5 odstotka volivcev, "proti" pa 43 odstotkov.

Ker je bil referendum razpisan šele pred dnevi, o pravi kampanji tistih, ki se bodo odločili za "da", pa tudi tistih, ki se zavzemajo za "ne", ni mogoče govoriti, tudi zato, ker številni Grki niti ne vedo natančno, o čem bodo v nedeljo sploh odločali in kaj pomeni glas za eno oziroma drugo možnost.

Kaj pomeni ena in kaj druga možnost?
V središču prestolnice sta zborovanji napovedala oba tabora. Cipras se bo udeležil tistega, na katerem se bodo zbrali Grki, ki nasprotujejo trenutnim pogojem mednarodne pomoči, h katerim bi se morala v zameno za svež denar zavezati država. Po Atenah so privrženci in nasprotniki vladajoče stranke Siriza nalepili plakate, sicer pa bosta obe strani na zborovanju menda skušali predvsem predstaviti ljudem, kaj pomeni glas "da" in kaj glas "ne". Neki še neodločeni volivec je za BBC takole pojasnil svojo dilemo: "Če 'ne' pomeni glas proti varčevanju, bom obkrožil to možnost. Če pa 'ne' pomeni, da zavračamo Evropo, se s tem ne strinjam."

V četrtek se je na ulicah glavnega mesta zbralo okoli 6.000 podpornikov grške komunistične stranke in pozvalo ljudi, naj v nedeljo oddajo neveljavne glasovnice. Med njimi in policisti je prišlo tudi do prerivanja in manjših incidentov.

Sicer pa mora grško upravno sodišče sploh še odločiti, ali je referendum zakonit in v skladu z ustavo. Svet za človekove pravice pri Svetu Evrope je pred dnevi opozoril, da referendum ne zadostuje mednarodnim standardom, saj je bil razpisan prepozno, problematična pa je tudi nejasnost referendumskega vprašanja.

Cipras: Za nova pogajanja, a po zavrnjenem referendumu
Kakšne bo izid, je težko napovedati. Po neki raziskavi, ki jo je opravila grška spletna stran euro2day.gr, se k odgovoru "da" nagiba 47 odstotkov vprašanih, k odgovoru "ne" pa 43. Vse prejšnje ankete so nakazovale majhno prednost podpornikov premierja Ciprasa, ki čeprav podpira zavrnitev referenduma, ne zavrača tudi prekinitve nadaljnjih pogajanj z mednarodno skupnostjo. Prav nasprotno, meni, da bi močna podpora glasu "ne" pomenila, da bo grška vlada lahko iztržila boljši dogovor z mednarodnimi posojilodajalci. "Naš trud je usmerjen k čimprejšnjemu koncu krize, z rešitvijo, ki ohranja dostojanstvo in suverenost naših ljudi," je dejal.

Po zmagi odgovora "da" še notranjepolitična kriza?
A evropski voditelji so v zadnjih dneh večkrat opozorili, da bi lahko zmaga tabora "ne" morda pomenila tudi odhod Grčije iz evrskega območja, česar pa si Cipras ne želi. V primeru poraza sta tako Cipras kot finančni minister Janis Varufakis napovedala svoj odstop.

Svoj glas za nadaljevanje ukrepov za finančno pomoč je zastavil eden izmed prejšnjih premierjev Kostas Karamanlis, ki je posvaril, da bi v nasprotnem primeru Grčija zdrsnila iz središča Evrope in se hkrati postavila pred vrata za izhod iz evra. Predhodnik Ciprasa, konservativni Antonis Samaras, po poročanju grških medijev že nekaj časa med opozicijskimi politiki išče podporo za oblikovanje vlade narodne enotnosti, če se bo za to pokazala priložnost. To oblikovanje prve vlade narodne enotnosti s podporo proevropske Nove demokracije ter strank Potami in Pasok je po mnenju strokovnjakov prva možnost ob Ciprasovem odstopu. Takšna vlada bi - s podporo nekaterih zmernejših poslancev Sirize - v parlamentu imela zadostno večino za sprejetje reform. Nato bi lahko sledile predčasne volitve, a verjetno ne pred koncem poletja.

Druga možnost pa bi bile predčasne volitve, ki bi jih izvedli v roku 30 dni od izdaje predsednikovega odloka.

Referendum nov strošek za grške finance
Jasno pa je, da izvedba referenduma stane. Grška vlada trdi, da bo potrebnih 20 milijonov evrov za distribucijo glasovnic in plače opazovalcev volitev. A opozicijski poslanci, ki se sklicujejo na raziskavo finančnega ministrstva iz leta 2011, opozarjajo, da bi stroški referenduma lahko
narasli na do 120 milijonov evrov.

Glasovanje bo strošek tudi za številne Grke. Volivci namreč ne bodo mogli glasovati po pošti. Lahko glasujejo samo tam, kjer so registrirani, to pa je po navadi kraj rojstva, razen če so pravi čas uredili možnost glasovanja zunaj svoje volilne enote. A to je bilo ob nenadni napovedi referenduma in kratkih rokih težko izvedljivo.

Daljše poti pa Grki zdaj težje opravljajo, saj so dvigi gotovine omejeni na 60 evrov na dan in kreditnih ali plačilnih kartic vedno ne sprejemajo. Vlada zato bencinske črpalke poziva, naj sprejemajo kreditne kartice, prav tako pa bo brezplačen ves javni prevoz v Atenah in okoliških predmestjih. Vlada je napovedala še začasno odpravo cestnin na avtocestah in znižanje cen vozovnic za vlake in medkrajevne avtobuse.

Volilna udeležba za veljavnost referenduma mora biti 40-odstotna.