Slovenija se glede grške krize intenzivno pripravlja na različne scenarije, posebej s finančnega vidika, je na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, povedal predsednik vlade Miro Cerar in dodal, da je bila Slovenija na razplet dogodkov maksimalno pripravljena, toda vseeno je bil negativno presenečen nad grško enostransko prekinitvijo pogajanj. Ob tem je dejal, da je bila Slovenija po načelu solidarnosti zavezana, da pomaga Grkom v težkem položaju. "Ne moremo pa privoliti v nenadne manipulativne poteze grške vlade," je dodal.

.
Cerar je tudi poudaril, da si je Slovenija ves čas prizadevala za konstruktiven dogovor institucij, Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada, (IMF) z grško vlado. "Nas je pa močno presenetil nepričakovan in zavajajoč manever grške vlade v zadnjem hipu, ko je prišlo do razpisa referenduma in enostranske prekinitve pogajanj," je poudaril.

Slovenija po Cerarjevih navedbah spoštuje pravico do referenduma in bo počakala na njegov izid. Naša država želi pomagati Grčiji in njenim državljanom, ne more pa privoliti v manevre, s katerimi se grška vlada izogiba reformnim naporom.

"Slovenci zelo dobro vemo, kaj pomeni kriza in kakšni napori so potrebni, da iz krize izideš okrepljen, razvojno uspešen, konkurenčen, da lahko potem povečaš gospodarsko rast in zaposlenost," je pojasnil in dejal, da Slovenija zato upravičeno veliko pričakuje od Grčije, še posebej ob tem, da smo v EU-ju relativno gledano do Grčije v obliki jamstev in posojil najbolj izpostavljeni.

Grčija ignorira Slovenijo
"Evropska pravila in načela morajo veljati za vse. Tudi Grki morajo spoznati, da morajo za izhod iz krize vložiti neki napor, uveljaviti in izvesti strukturne reforme in druge spremembe. Če to grška vlada venomer zavrača in se skuša s političnimi in drugimi manevri temu izogniti, konstruktiven dogovor ni mogoč," je dejal Cerar in opozoril, da kljub dejstvu, da slovenska jamstva in posojila Grčiji dosegajo do 3,2 odstotka našega bruto domačega proizvoda (BDP), Grčija ni stopila v stik s Slovenijo niti prek grškega veleposlanika. "Zato smo še posebej upravičeni, da od grške vlade pričakujemo konstruktivno sodelovanje, ki ga do zdaj še nismo doživeli," je skušal biti oster Cerar.

Država, kot želijo Grki, ne more funkcionirati
Finančni minister Dušan Mramor pa je ob grški krizi izpostavil "izjemen napredek", ki ga je v zadnjih letih na veliko področjih dosegla Slovenija. Vendar se brez investicij, izboljšanja poslovnega okolja, strukturnih reform in nadaljnje stabilizacije javni odnosi investitorjev do Slovenije spremenijo, je opozoril.

Slovenija je sicer do Grčije po Mramorjevi razlagi izpostavljena prek bilateralnega posojila, odobrenega v okviru prvega svežnja pomoči Grčiji, in prek jamstva v okviru izdaje obveznic začasnega mehanizma za zaščito evra EFSF, iz katerih je Grčija dobila pomoč. Do Grčije pa je bil kritičen in je izpostavil, da noben program, ki je bil z državo do zdaj zastavljen in podpisan, ni bil izveden. "V pogajanjih je bil napor Grkov usmerjen izključno v to, da bi lahko naredili čim manj, da bi bil odpis vseh nabranih dolgov čim večji in da bi dobili čim več dodatnega denarja. Verjetno je vsakemu jasno, da tako država ne more funkcionirati in da bodo ljudje na koncu trpeli. To se tudi dogaja," je dejal Mramor. Slovenija v to ne more privoliti.
Popoldne bo nova telefonska in videokonferenca finančnih ministrov območja z evrom, a Mramor priznava, da ne ve, o čem bodo razpravljali. "Iščemo rešitev, ki bi lahko bila učinkovita," je pojasnil, konkretno pa ne ve, v kakšni smeri bi pogovor lahko tekel.

Poudaril je tudi, da zaupanja v Grčijo po petih letih neizvršenih programov "ni več". Tako so posojilodajalci od Grčije zahtevali izvedbo predhodnih ukrepov, ki bi jih morala država izvesti, preden bi ji odobrili dodaten denar ali odpis dolgov. Tega Grčija ni sprejela, a tako sistem pač deluje in to je logično, je še poudaril Mramor.
Enotni v pretresu
Po besedah predsednika republike Boruta Pahorja pa pri grški krizi ne gre le za Grčijo, temveč gre za EU, zlasti za območje evra. Ob tem gre, tako predsednik republike, tudi za izredno zapleten politični, gospodarski, socialni in tudi geopolitični problem, zato so v to žarišče danes usmerjene oči vse svetovne javnosti, je poudaril Pahor.

"Od tu naprej se bodo lahko stvari razvijale v pozitivni ali negativni spirali. Če bo prišlo do kompromisa in se bo zavrtela pozitivna spirala, bomo na to sčasoma pozabili, ker se bodo stvari uredile. Če pa tega kompromisa v naslednjih tednih in mesecih ne bo, če se bo začela odvijati negativna spirala, potem moramo vedeti, da bo to precej pretreslo območje evra in celotnega EU-ja," je ocenil Pahor.

Opozoril je tudi na to, kaj lahko zaostrovanje grške krize prinese Sloveniji in da bomo morali biti v primeru preteresa enotni. Pahor je dejal še, da moramo tudi po teh spremembah, do katerih bi lahko prišlo, "biti Slovenci kot narod in kot država na napredni strani EU-ja, kajti samo to nam zagotavlja trden mir in varnost ter uresničevanje svojih ciljev".

Neposredna izpostavljenost
Slovenija do Grčije neposredno izpostavljena na podlagi bilateralnega posojila v okviru prvega programa pomoči Grčiji in posredno na podlagi poroštva v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF iz pravkar izteklega drugega programa pomoči.

Pri financiranju bilateralnega posojila evrskih držav v letu 2011, ki ga je Grčija črpala v znesku 52,9 milijarde evrov, je Slovenija sodelovala v deležu 0,498 odstotka, kar znaša natančno 263.684.711 evrov, piše v sporočilu za javnost po dopisni seji vlade.

Odlog začetka odplačevanja glavnice na to posojilo je 10 let, končno plačilo posojila pa zapade 15. septembra 2041. Do konca 2014 je Slovenija od obresti za posojilo Grčiji prejela skupaj točno 17.596.592,24 evra. Na podlagi na ravni evrskega območja dogovorjenih treh dodatkov k bilateralni posojilni pogodbi, ki so Grčiji dodatno olajšali pogoje vračanja posojila, se je Slovenija sicer solidarno odpovedala delu obresti, ki bi ji sicer pripadale po izvirni pogodbi.
Posredna izpostavljenost
Poleg omenjenega posojila pa je Slovenija tudi porok za izdane obveznice EFSF-ja. S tem je posredno porok tudi Grčiji. Ker okvirno 75 odstotkov posojil EFSF-ja odpade na Grčijo, je Slovenija po pojasnilih vlade na ta način do države posredno izpostavljena do okvirnega zneska 1,33 milijarde evrov. Ta znesek vsebuje poroštvo za glavnico s povečanimi deleži poroštva v posameznih izdajah EFSF-ja na 120 odstotkov in 165 odstotkov ter poleg tega še pripadajoče obresti.
Ta celotna, neposredna in posredna izpostavljenost Slovenije do Grčije sicer velja v hipotetičnem skrajnem primeru, če bi Grčija bankrotirala v celotnem znesku svojih obveznosti in bi bila Slovenija pozvana k plačilu povečanih omenjenih zneskov poroštev.