Člani komisije so po razpravi o vzrokih grške krize vladi naložili, da jih obvesti o pričakovanih učinkih krize na slovenske javne finance in ukrepih za zajezitev negativnih učinkov. Na to temo sta sicer po seji vlade na tiskovni konferenci že spregovorila premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor.

.
Predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) je uvodoma dejal, da grška dolžniška kriza ni muha enodnevnica, zato ga je zanimalo, kako bo Slovenija ukrepala zaradi grške krize, koliko je prek Banke Slovenije investirala v grške obveznice ter kako bo to vplivalo na slovenske javne finance.

Sodinova: Situacijo spremljamo dnevno
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin je dejala, da tako kot poslanci tudi vlada pozorno spremlja dogajanje v Grčiji. "Dnevno preživimo kar nekaj ur na telekonferencah z Brusljem in ostalimi državami, ki so Grčiji solidarno dale posojilo," je pojasnila.

O vplivu grške dolžniške krize na Slovenijo je dejala, da so se, ko je Grčija zapustila pogajanja s posojilodajalci, posledično zvišale obresti na obveznice perifernih držav območja evra, tudi Slovenije, vendar pa so te danes že nekoliko upadle. Spomnila je, da je Slovenija do Grčije neposredno izpostavljena z bilateralnim posojilom, posredno pa tudi s poroštvom v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF.

Banka Slovenije ni več izpostavljena
Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je ob tem dodala, da so bile vse neposredne naložbe Banke Slovenije v grške vrednostne papirje že poplačane, tako da Banka Slovenije do teh ni več izpostavljena. Tudi izpostavljenost slovenskega bančnega sektorja, ki je bila vedno med najmanjšimi v Evropi, se je po njenih besedah občutno zmanjšala v zadnjih letih.

ZL: Rešujemo Nemce in Francoze
V bran grški vladi Aleksisa Ciprasa in njenemu ravnanju je na seji stopil vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec, ki je ponovil stališče, da je šlo pri dosedanjem reševanju Grčije pravzaprav za reševanje nemških in francoskih bank. "Če bodo popustili diktatu trojke, bodo še naprej polzeli po spirali navzdol," je ocenil Mesec.

Alenka Bratušek (ZaAB) pa je Mesca spomnila, da je Cipras sinoči pristal na večino pogojev mednarodnih posojilodajalcev v zameno za pomoč. Poudarila je, da so bili tudi varčevalni ukrepi, s katerimi se je soočila tudi Slovenija, boleči. Da se je morala tudi Slovenija sprejeti neprijetne in nepriljubljene ukrepe, se je strinjal tudi Jožef Horvat (NSi), ki je med temi izpostavil zakon o uravnoteženju javnih financ.

NSi: Kar si sposodiš, moraš vrniti
Po mnenju Mateja Tonina (NSi) bi bil zlom Grčije slab za vse, vendar pa je prepričan, da mora Grčija poplačati posojila, saj je ni nihče prisilil, da si izposojajo denar. Ob tem je izpostavil na po njegovem mnenju nerazumljivo trošenje Grčije. Prekomerno trošenje na tuj račun je kot vzrok dolžniške krize izpostavil tudi Šircelj.

Medtem pa je Matjaž Nemec (SD) člane komisije spomnil, da bi morali na seji govoriti predvsem o tem, kakšen je vpliv grške krize na slovenske javne finance. "Dvomim, da bomo tukaj rešili grški problem, lahko pa se pogovarjamo, kako bomo zaščitili naše interese," je dodal.

S predlaganimi sklepi, da vlada zagotovi potrebne informacije poslancem, se je strinjal tudi Tilen Božič (SMC), vendar je ob tem ocenil, da bo vlada v kratkem roku težko pripravila odgovore, saj se zadeve zelo hitro spreminjajo.