Jasno je, da je pogodba o neširjenju jedrskega orožja, ki je bila podpisana že leta 1968, potrebna revizije, saj se pojavljajo nove želje po krepitvi tega oboroževanja ne le v starih, ampak tudi v nekaterih novih državah.

Evroparlament je izrazil željo, da bi bila njegova delegacija vključena v delegacijo EU-ja na tem sestanku, s čimer bi lažje poudarili sprejeta stališča in opozorila, ki so se pojavila med razpravo. Poslanci so opozarjali, da sta tudi med državami EU-ja dve, ki tovrstno orožje posedujeta (Francija in Velika Britanija), njune solistične akcije pa slabijo pogajalsko moč EU-ja na tem sestanku.

Komisija za skupen nastop
Že komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner je v svojem nastopu pozvala, k enotnemu nastopanju, a nič ne kaže da bi bilo to tako. Parlamentarci so opozorili, da bo Velika Britanija namenila vrtoglavih 20 milijard funtov (30 milijard evrov) za posodobitev svojega jedrskega arzenala, tudi Franciji pa nič kaj ne diši, da bi se odrekla svojemu. Zaradi tega pozivajo Evropsko komisijo, naj le okara malopridni državi, saj, kot je bilo v razpravi poudarjeno, »kako naj EU prepriča denimo Iran in druge problematične države, če že sama ne sledi ciljem jedrskega razoroževanja«.

Slišali so se tudi pozivi, naj EU spodbudi tudi Izrael, da bi se ta udeležil pogajanj o jedrski razorožitvi. Znano je, da naj bi imel v posesti okoli 200 jedrskih konic, a sam tega ne prizna, zato bo to verjetno ostalo pri pobožnih željah.

Raje evropski kot ameriški ščit
Kot pereča zadeva pa je bilo izpostavljeno soliranje Poljske in Češke glede postavitve protiraketnega ščita pod sponzorstvom ZDA. Parlamentrarcem se je zdel to precendens, saj so menili, da bi se morali to v Evropi enotno odločiti, če že, pa še najraje za lasten raketni ščit, torej brez vmešavanja Američanov.

Skratka, razprava je dala vedeti, da je Evropa, ko se pojavijo ključna vprašanja, še vedno na dveh ali celo več bregovih, kar pa ji očitno jemlje moč pri skupnem nastopu. Skupna zunanja politika da ali ne? Kot kaže, vse bolj le da ali pa pač le ne, saj sicer nima smisla, razen če je oziroma bo polovičarstvo uporabno.

Mitja Kandare