Po podatkih francoskega notranjega ministrstva je za sprejetje ustave glasovalo 44 odstotkov volivcev, udeležba na referendumu pa je bila do 19. ure 66, 24-odstotna. Volišča po Franciji so se zaprla že ob 20. uri, v Parizu in Lyonu pa šele ob 22.
Odzive na zavrnitev evropske ustavne pogodbe si lahko preberete tukaj.
Že vzporedni izidi referenduma so kazali podobno sliko. Za sprejetje ustave naj bi po teh izidih glasovalo 45 odstotkov volilnih udeležencev, proti pa 55 odstotkov.
Francija ostaja v EU-ju
Francoski predsednik Jacques Chirac je dejal, da bo Francija kljub zavrnitvi ustave ostala članica EU-ja. Dodal je, da bo Francija s tem izidom težje branila svoje interese v Uniji, vendar pa bo še naprej izpolnjevala svoje obveznosti. Odločitev o morebitnih zamenjavah v vladi bo sporočil v naslednjih dneh.
Za predsednika Jacquesa Chiraca je zavrnitev pogodbe dve leti pred naslednjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami velik udarec. Že prej je napovedal, da tudi v primeru negativnega izida ne bo odstopil, zelo verjetno pa se bo na odločitev volivcev odzval z odstavitvijo premierja. Najverjetnejši kandidat za njegovo zamenjavo je sedanji notranji minister Dominique de Villepin.
Francoski zunanji minister Michel Barnier je dejal, da zavrnitev ustave pomeni veliko razočaranje za tiste, ki so si prizadevali, da bi jo država podprla. Francoski obrambni minister Michele Alliot-Marie je bil prav tako razočaran. Dejal je, da je to poraz za Evropo in Francijo.
Zaradi izida kritike Chiraca
Takoj po razglasitvi neuradnih izidov sta skrajno desničarski voditelj Jean-Marie Le Pen in evroskeptik Philippe de Villers predsednika Chiraca zaradi negativnega izida že pozvala k odstopu.
Socialist Jean-Luc Melenchon in goreč nasprotnik ustave je dejal, da bo Chirac, kljub napovedim, da ne bo pogajanj o novi ustavi, sedaj prisiljen na nova pogajanja, ali pa bo moral odstopiti. Melenchon namreč meni, da se francoska zavrnitev ustave pomeni, da si želi novih pogajanj o ustavi.
V Parizu so zaprli vse postaje podzemne železnice na Elizejskih poljanah, najbolj znane pariške avenije, saj se bojijo morebitnega izbruha demonstracij.
Kaj lahko pričakujemo zdaj, ko Francija ni potrdila referenduma, odgovarjata profesor na FDV-ju Zlatko Šabič in profesor s pravne fakultete Franc Grad.
Chirac je svoj glas oddal v ženinem spremstvu, zbranim novinarjem pa ni namenil nobene besede.
Zavrnitev evropske ustave so kazale že javnomnenjske raziskava, po katerih je bilo proti sprejetju kar 56 odstotkov prebivalcev. Veliko je bilo neodločenih, kar 20 odstotkov, vendar ti kot kaže, niso prednosti prevesili na stran podpornikov. Veliko Francozov pa referendum jemlje kot odločanje o politiki trenutne oblasti.
V četrtek, 2. junija, ob 11.00 se boste lahko o francoski zavrnitvi evropske ustave in drugih evropskih temah v naši spletni klepetalnici pogovarjali tudi z Erwanom Fouerejem, veleposlanikom Evropske komisije v Sloveniji.
Ustava podpisana v Rimu
Evropsko ustavo so voditelji držav članic EU-ja po dolgih in napornih pogajanjih podpisali oktobra lani v Rimu. Dokument poenostavlja pravila delovanja razširjene, 25-članske Unije. Za njegovo uveljavitev ga morajo podpreti vse članice EU-ja.
Do zdaj je evropsko ustavo sprejelo že devet držav članic Evropske unije, med njimi tretja z glasovanjem v parlamentu tudi Slovenija. Francoski referendum je šele drugi, saj so edinole v Španiji ustavo potrjevali na ta način.
Poleg Francije bodo o ustavi na referendumu odločali še volivci osmih držav. Prvi bodo Nizozemci, kjer se bo o ustavi odločalo že v sredo, tudi tam pa napovedi kažejo, da je večina prebivalcev proti njenem sprejetju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje