Na Brdu pri Kranju se je začela razprava o reformi ekonomskega upravljanja EU. "Zavedamo se nujnosti ponovne vzpostavitve fiskalnega pravila, a zaradi sprememb mora omogočati dovolj prožnosti za ustrezen odziv nanje," je dejal premier Robert Golob. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je dodal, da Evropa potrebuje jasen okvir novih skupnih pravil.

"Ob tem se je treba dogovoriti za definicijo, kaj pomeni fleksibilnost, saj jo sedaj vsak razume drugače," je dejal Golob. Prožnost pa mora biti v ospredju pri vseh spremembah, ne le fiskalnega pravila, tudi na področju državnih pomoči, energetike in prestrukturiranju trgov. "To pa zato, ker se spremembe odvijajo zelo hitro, prehajamo iz krize v krizo. Fleksibilnost potrebujemo, da se nanje lahko ustrezno in hitro odzovemo," je pojasnil.

EU prenavlja stroga fiskalna pravila, ki so zaradi epidemije in energetske krize že več kot tri leta zamrznjena. Po novem bo v ospredju srednjeročna vzdržnost javnega dolga, pot prilagoditve pa bo opredeljena za vsako članico posebej.

Da je Slovenija v času pandemije covida-19 in energetske krize izkoristila možnost zamrznitve izpolnjevanje fiskalnega pravila, ki ga je zapisala v ustavo, ni skrivnost. "To nam je v času krize zelo pomagalo in tudi letos lahko zato pomagamo gospodarstvu in prebivalcem zaradi visokih cen energije," je dejal Golob. "Sedaj pa se mora pravilo prilagoditi novi realnosti in izzivom," je menil.

Pred Slovenijo so reforme, kot so zdravstvena, pokojninska in davčna reforma ter reformi dolgotrajne oskrbe in izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod, zato je po njegovem treba najti ustrezno ravnovesje med naložbami in vzdržnostjo javnih financ. Slovenija si je zadala ponovno izpolnjevanje fiskalnega pravila v prihodnjem letu: "Sedaj smo precej optimistični, da nam bo uspelo," je dejal.

"Sposobnost prilagajanja javnofinančne politike spreminjajočim se razmeram terja prožno držo"

"Za nami so tri leta izjemne negotovosti, v katerih pa je Evropa s skupnim odzivom in solidarnostjo dosegla zelo veliko," je ocenil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Golobov poziv k prožnosti je označil za primernega, predvsem v luči res negotovih časov. "Sposobnost prilagajanja javnofinančne politike, pa tudi vse ostrejše denarne politike spreminjajočim se razmeram terja prožno držo," je dejal.

A obenem potrebujemo jasen okvir skupnih pravil, je bil odločen. "Javni dolg in inflacija sta visoka, gospodarske razmere so sicer boljše od prvotnih napovedi, a še vedno ne moremo govoriti o dobrih razmerah," je orisal Gentiloni. A če želimo resno izpeljati zeleni prehod, okrepiti konkurenčnost in inovacije, potrebujemo investicije. Pri tem moramo po njegovih besedah spodbuditi tako zasebne kot javne naložbe.

"Temu moramo prilagoditi fiskalno pravilo, ki mora biti bolj uravnoteženo med vzdržnostjo javnega dolga, investicijami in rastjo, bolj učinkovito z močnejšim nadzorom in izvrševanjem ter bolj pregledno in enostavno," je navedel. Prevladuje strinjanje glede predloga o postopnem prilagajanju konsolidaciji javnih financ, če država izvaja reforme, upoštevanju specifičnih okoliščin posameznih držav ter o srednjeročnem vidiku in poudarku na kakovosti javnih financ.

Komisar je opozoril, da EU za to reformo nima veliko časa. V razpravah v posameznih državah po njegovem obstaja pripravljenost na soglasje, čeprav je nekaj področjih še odprtih. Razprave danes se mu zdijo manj konfliktne kot pred leti, ko so jih začeli, a jih je ustavila pandemija. "Trgi pričakujejo predloge in rezultate pogovorov, še posebej v času zaostrovanja denarne politike," je sklenil.

Minister za finance Klemen Boštjančič je po zaključku srečanja na novinarski konferenci glede tega, kaj prenova fiskalnega pravila prinaša Sloveniji in kako ga bo naša država izpolnjevala, povedal, da njegova ekipa že dela analize. Je pa sama metodologija, kot je pojasnil, glede na obravnavo držav po višini dolga in implementacije reform precej kompleksna.

Kot minister za finance je napovedal, da bo stremel k odobritvi tistih reform, k imajo dolgoročne pozitivne učinke. Posebej je izpostavil pokojninsko reformo. Boštjančič se je dotaknil tudi javnega dolga Slovenije, ki je trenutno tik pod 70 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Ni pa mogel napovedati, kdaj bo javni dolg na ravni 60 odstotkov BDP, saj bo to povezano predvsem s tem, kakšni ukrepi se bodo izvajali za gospodarsko rast, prav ti pa so med osrednjimi nalogami vlade. Temu se bo prilagajal tudi odhodkovni del proračuna.

Kot je še poudaril, smo se iz prejšnje finančne krize marsičesa naučili. "Ne bomo ponavljali napak, na primer zavirali investicij, ki so ključne za gospodarsko rast," je dejal. Kot potrebne je izpostavil investicije in reforme, pri slednjih pa dodal, da se je tudi Evropska komisija nekaj naučila iz preteklosti, in sicer, da ne more povsem zaupati posameznim državam, ko govorijo o reformah, potem pa številke čez nekaj let pokažejo povsem drugačno sliko.

Reforma ekonomskega upravljanja EU-ja: Po novem bo v ospredju srednjeročna vzdržnost javnega dolga

Dosedanja fiskalna pravila po besedah izvršnega podpredsednika komisije Valdisa Dombrovskisa delujejo dobro, vendar pa so se pri njih pojavile določene težave. Komisija je tako novembra lani predstavila smernice za reformo, katerih namen je poenostavitev, večja preglednost in učinkovitost okvirja evropskih javnofinančnih pravil.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Zdenka Bakalar, bo v prenovljenih pravilih večji vpliv na srednjeročni vzdržnosti javnega dolga dosežen prek primarnih izdatkov, na katere vlada lahko vpliva. "Ta nova merila dajejo poudarek srednjeročnemu načrtovanju in dialogu med državo in komisijo," je pojasnil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Izredno pomemben bo izhodiščni položaj oziroma stanje, v katerem bo država začela izpolnjevati nova pravila. Kot je za Radio Slovenija pojasnil profesor za področje mednarodnih financ Mojmir Mrak, bodo morale bolj zadolžene države dati več poudarka na stabilizaciji javnega dolga, v manj zadolženih pa bo več prostora za investicije. Z novimi pravili bo opuščen tudi tako imenovani strukturni primanjkljaj, kar Mrak pozdravlja, a opozarja na morebitne težave, ker bo pot prilagoditve dogovorjena dvostransko med komisijo in članico. "Kar je pomembno, je to, da bi bil to predlog dogovora med komisijo in državo. Tukaj pa že vidim potencialno veliko problemov," je opozoril.

Po poročanju Radia Slovenija na finančnem ministrstvu osnovne usmeritve pozdravljajo, pričakujejo pa, da bodo z manjšimi članicami združili stališča, da pravil ne bi prilagodili samo po meri velikih.

Med panelisti na Brdu pri Kranju so tudi finančni minister Klemen Boštjančič, predsednik evroskupine Paschal Donohoe, portugalski finančni minister Fernando Medina, državna sekretarka na švedskem finančnem ministrstvu Johanna Lybeck Lilja in izvršni direktor Evropskega mehanizma za stabilnost Pierre Gramegna.

Evropski komisar Gentiloni se na Brdu srečuje tudi z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, direktorico Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš in predsednikom fiskalnega sveta Davorinom Kračunom.