Ko bodo postopki v Bruslju končani, med njimi je najpomembnejša odločitev Ekonomskega in finančnega odbora pri Svetu EU-ja, bo Slovenija prejela prvih 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je na novinarski konferenci po srečanju z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Ocenil je, da bi lahko bila sredstva izplačana aprila.
Poudaril je, da gre za pomemben prvi korak. "V teh negotovih časih je po našem mnenju zelo pomemben ta prvi korak ter tudi pot investicij in reform, ki jih predvideva načrt in ki bodo okrepile gospodarsko uspešnost Slovenije," je dejal komisar.
Pomembno bo pospešiti izvajanje zavez glede reform in investicij, da bi bili čim prej vidni učinki teh ukrepov, je povedal.
Sloveniji iz mehanizma za okrevanje in odpornost pripada 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, pri čemer se je Slovenija za zdaj odločila, da bo ob nepovratnih sredstvih uporabila za 705 milijonov evrov posojil.
Slovenija pripravlja posodobitev nacionalnega načrta za okrevanje, ki je potrebna med drugim zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov in novih preračunov Evropske komisije, ki so posledica ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 od prvotnih ocen in po katerih Sloveniji pripada 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj, kot je bilo sprva predvideno.
Boštjančič: Slovenija bo zaradi napačnega pristopa ves čas v zaostanku
Pri črpanju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost bo Slovenija po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča ves čas zaostajala, kar pripisuje napačnemu pristopu prejšnje vlade. Vseeno je cilj sredstva pravočasno počrpati v celoti, je zatrdil.
Iz 672 milijard evrov vrednega evropskega načrta za okrevanje in odpornost je Sloveniji na voljo 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Doslej je iz tega naslova prejela 231 milijonov evrov predplačila, rok za črpanje celotnih sredstev pa je do konca leta 2026.
Že danes so zamude pri posameznih ciljih tudi več kot 15-mesečne, je dejal, krivdo pa pripisal prejšnji vladi: "V tem načrtu je takratna vlada sama sebi postavila načrt črpanja in definirala bistvene mejnike, težava pa je, ker je bil predlog črpanja narejen na hitro, brez priprave strateških korakov in s slabim časovnim načrtom."
EU je sklad za okrevanje in odpornost ustanovil v odzivu na pandemijo covida-19, da bi si države s pomočjo tega denarja lahko opomogle po zdravstveni krizi in se z reformami pripravile na morebitne prihodnje krize. Toda slovenski načrt za okrevanje in odpornost, kot je dejala poslanka Svobode Monika Pekošak, vsebuje le "neki spisek želja, in ne pravih projektov, ki bi v resnici pripomogli k okrevanju in odpornosti". Prepoln je infrastrukturnih projektov, ukrepi in mejniki pa preveč razpršeni in tako rekoč nerealni, je dodala.
Poleg tega, da je prejšnja vlada ubrala povsem napačen pristop, katere projekte vključiti v načrt za okrevanje in odpornost, je ta tudi organizacijsko zastavljen zelo zapleteno, je dodal Boštjančič. Medtem ko so, denimo, na Hrvaškem za vsakega od svojih šestih glavnih stebrov ukrepov kot pristojno določili eno ministrstvo, je v Sloveniji za štiri stebre odgovornih več kot 10 resorjev in različnih organov. "V praksi to pomeni zelo veliko usklajevanja med pogosto neusklajenimi resorji in drugimi organi," je dejal.
Takšne težave minister pričakuje ves čas izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vseeno pa vlada dela vse, da bomo do konca leta 2026 izpolnili vse mejnike in cilje ter lahko v celoti počrpali vsa sredstva. "Zagotavljam, da bomo naredili vse, da te cilje in mejnike izpolnimo," je dejal.
Zamude tudi zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov izdajanja dovoljenj
Prvi obrok, tj. približno 50 milijonov evrov, zdaj Boštjančič pričakuje v nekaj tednih. Ob tem je spomnil, da smo zahtevek za to izplačilo poslali v Bruselj šele oktobra lani, čeprav bi ga morali skupaj z drugim zahtevkom že junija. "Drugega še do danes nismo oddali, ker niso izpolnjeni vsi mejniki, enako je s tretjim zahtevkom, ki bi ga morali oddati do decembra," je dodal.
Konkretno je kot eno od težav pri izpolnjevanju mejnikov omenil pridobivanje gradbenih dovoljenj. Ti postopki so v Sloveniji še vedno zelo zapleteni in dolgotrajni, je spomnil in ponazoril: "Pričakovanja, da bomo, denimo, decembra 2022 zaključili oddajo vseh naročil in projektov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ali za oddajo naročil za projekt oskrbe s pitno vodo, je pač nerealno."
Vrsta projektov je sicer že izvedenih, saj država nastale stroške pokriva iz predplačila. Ker bo črpanje za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost tudi v prihodnje hitrejše, kot bomo prejemali sredstva od Evropske komisije, Boštjančič pričakuje težave z likvidnostjo proračuna in vsaj začasno višji primanjkljaj po denarnem toku.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje