Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu so na inšpektoratu za delo poudarili, da robotske naprave že opravljajo naloge v nevarnih okoljih, delajo s strupenimi materiali in pri ekstremnih temperaturah. Prevzemajo monotona in ponavljajoča se opravila, medtem ko različni senzorji omogočajo zgodnje zaznavanje nevarnosti in pripomorejo k večji varnosti zaposlenih.

A če digitalna tehnologija ni uvedena pravilno ali so zanemarjeni varnostni ukrepi, so tveganja za delovne nezgode lahko večja, svarijo na inšpektoratu. Poleg tega umetna inteligenca odpira denimo vprašanja o pristranskosti algoritmov. Pravilna uporaba umetne inteligence lahko tako po navedbah inšpektorata pomembno izboljša varnost in zdravje pri delu, hkrati pa lahko čezmerna odvisnost od tehnologij zmanjša presojo in pozornost človeka, kar vodi v napake.

Pri Nacionalnem programu duševnega zdravja - programu Mira pa opozarjajo, da procesi digitalizacije, kot sta denimo avtomatizacija in vodenje zaposlenih s pomočjo umetne inteligence in algoritmov, zaposlenim prinašajo različna psihosocialna tveganja. Če niso ustrezno obvladana, lahko negativno vplivajo na zdravje delavcev.

V letu 2024 v Sloveniji pri delu 16 smrtnih nesreč, največ v gradbeništvu

Delodajalci so lani v Sloveniji prijavili več kot 14.200 nezgod pri delu. V tej številki niso zajete 103 nezgode na poti na delo ali z dela pri prevozu, ki ga je organiziral delodajalec. Smrtnih nezgod je bilo 16, hujših nezgod 916, lažjih pa 314.

Pri petih smrtnih nezgodah je bil vzrok padec z višine, pri treh prometna nesreča, po dve smrtni nezgodi pa sta se zgodili zaradi padanja bremen, premikajoče se mehanizacije in premikanja delovne opreme. Vzrok ene smrtne nezgode je bil udar električnega toka, še ena smrtna nezgoda pa je bila povezana z delovno opremo. Največ smrtnih nezgod je bilo prijavljenih v gradbeništvu. Žrtve so bile večinoma stare od 50 do 59 let.