Po sedemurnem sestanku finančnih ministrov evroskupine v Luksemburgu je Juncker povedal, da se nihče ne zavzema za bankrot Grčije ali za njen izstop iz območja evra. Poleg tega je povedal, da je evroskupina grško vlado pozvala k dodatnim ukrepom za krpanje luknje v javnih financah v letih 2013 in 2014, ki bodo šli dlje od ukrepov za letos in prihodnje leto, ter k dodatni privatizaciji, prav tako v omenjenem dveletnem obdobju.

Juncker je ob tem pojasnil, da poročilo trojke Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o tem, ali Grčija izpolnjuje pogoje za izplačilo naslednjega obroka posojil v okviru lani dogovorjene pomoči, po vsej verjetnosti še ne bo pripravljeno pred 13. oktobrom. Takrat bo evroskupina sprejela odločitev o šestem obroku, Juncker pa zagotavlja, da Grčija pomoči v vrednosti osem milijard evrov ne bo potrebovala pred novembrom. Doslej je veljalo, da država v izogib bankrotu denar potrebuje do sredine oktobra.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je poudaril, da je kakovost vsebine poročila, ki ga pripravlja trojica revizorjev, pomembnejša od koledarja, in da si lahko vzamejo čas do sredine oktobra. To pomeni, da bo šesti obrok izplačila Grčiji že drugič prestavljen.

Postopki ratifikacije EFSF-ja dobro napredujejo
Finančni ministri evroskupine so govorili tudi o izvajanju julijskega dogovora vrha območja evra o drugi javni pomoči Grčiji v višini 109 milijard evrov in krepitvi začasnega kriznega sklada, evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF). Juncker je zadovoljen z napredkom v procesu ratifikacije EFSF-ja, povedal pa je, da nacionalni postopki hitro napredujejo in da ukrepa nista ratificirala samo še parlamenta Nizozemske in Slovaške, ki naj bi to storila do sredine meseca.

Ministri so po Junckerjevih besedah dosegli tudi dober napredek v razpravi o podrobnostih glede prožnosti instrumentov v okviru EFSF-ja, še posebej glede dokapitalizacije bank. V povezavi z novimi krepitvami EFSF-ja pa je Juncker pojasnil, da območje evra razmišlja o dodatnem povečanju moči sklada s krepitvijo njegove prožnosti, a ne s povečanjem njegovega finančnega obsega. Ena od možnosti za povečanje prožnosti je "leveraging", kar pomeni zadolženost v primerjavi s kapitalom, druga možnost, ki pa po Junckerjevih besedah ni glavna tema razprav v evroskupini, je, da bi EFSF neomejeno črpal sredstva iz ECB-ja.

EFSF ima sedaj za 440 milijard evrov efektivne posojilne zmožnosti in skupaj 780 milijard kapitala, kar je potrebno za zavarovanje njegove bonitete trojni A. Sprva je imel za 250 milijard evrov posojilne zmožnosti in za 440 milijard kapitala.

Finska edina, ki bo zavarovala posojila?
Finančni ministri so dosegli tudi dogovor o zahtevi Finske za zavarovanje njenih posojil Grčiji. Zavarovanja lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo vse članice v območju evra, a je Juncker prepričan, da se razen Finske za to ne bo odločila nobena druga država. Pojasnil je namreč, da je na vprašanje, ali še koga zanima ta ureditev, dobil jasen odgovor "ne".

Vodja začasnega sklada EFSF Klaus Regling je pojasnil, da bodo morale države, ki bodo želele zavarovanja, plačati svoj prispevek v stalni krizni sklad (ESM) v enem obroku v prvem letu ustanovitve, ne v petih letih, poleg tega pa bo treba na izplačilo zavarovanj v primeru bankrota počakati na zapadlost posojil EFSF-ja, torej od 15 do 30 let. To sta dva od štirih pogojev, preostala dva pa se nanašata na odpoved koristi, ki jih bodo preostale države deležne v okviru EFSF-ja.

"To so kompenzacije za prejem zavarovanj. To je cena, ki jo bo treba plačati, zato je zelo malo verjetno, da bo to zahtevala še katera druga država," je povedal Regling v povezavi z dogovorom, ki sicer velja za drugo javno pomoč Grčiji, Juncker pa je izrazil prepričanje, da je dogovor o zavarovanjih uravnotežen in pošten, ter povedal, da je zadovoljen, da je vprašanje šlo z dnevnega reda.

Slovenski minister za finance Franc Križanič je septembra v Vroclavu dejal, da želi Slovenija pri ureditvi vprašanja zavarovanja posojil Grčiji enako obravnavo kot Finska, a poudaril, da bo režim zavarovanj verjetno vezan na določeno plačilo in da bo treba pretehtati, ali se izplača.

Na srečanju v Luksemburgu so finančni ministri celotne Evropske unije formalno potrdili kompromis z Evropskim parlamentom o svežnju šestih zakonodajnih predlogov, imenovanem "6 pack". Sveženj predvideva zaostritev proračunskih pravil in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, na primer izgubljanjem konkurenčnosti.