skega območja, s prvim januarjem prevzema predsedovanje Evropski uniji in napoveduje: "To bo doba upanja. Dokazali bomo, da krizo lahko premagamo."

Mnogi dejstvo, da bo 28-terico pol leta vodila prav Grčija, ki ima kup lastnih težav, kaj šele, da bo prevzela nase naporno in zapleteno dogovarjanje o najrazličnejših interesih povezave, pospremijo s privzdignjenimi obrvmi ali vsaj s ciničnim nasmehom. V resnici bo morala kot začasna rotirajoča predsednica Sveta Evropske unije organizirati več sto najrazličnejših ministrskih sestankov in pogajanj o raznovrstnih temah, hkrati pa se bo, kako zanimivo, kot predsedujoča morala z drugimi članicami pogajati tudi o nadaljnji pomoči ... sami sebi.

Priložnost in past hkrati
"Zagotovo grško predsedovanje ne bo - in tudi ne more biti - tako gladko kot predsedovanje drugih držav," je dejal ekonomist Zsolt Darvas, a vlada v Atenah je prepričana, da lahko iz teh šestih mesecev izvleče tudi veliko pozitivnega. Zaradi svoje vloge "prve med enakimi" bo namreč lahko vsaj nekoliko sebi v korist prikrojila vsebino in ton razprav, kar bo za grške politike hkrati predstavljajo priložnost in izziv - kako Evropsko unijo prepričati, da se je izkopala iz najhujšega in da se lahko predstavi kot organizirana, urejena država, a po drugi strani se znova lahko znajde pod plazom kritik, če ji to ne bo uspelo.

V pričakovanju množice diplomatov
Atene si od predsedovanja obetajo, da bodo izboljšale odnose z Nemčijo, Francijo in drugimi velikimi državami Unije. "Imidž je pomemben. Naše predsedovanje bo pokazalo, da ima Grčija še vedno posebno in zelo pomembno vlogo v tej povezavi in da ni le država, ki drvi v bankrot," je prepričan Panos Karvunis, vodja pisarne Evropske komisije v Atenah, ki obenem pričakuje, da bodo mnogi diplomati končno prišli v njegovo državo in se o napredku prepričali na lastne oči. "Še pred dvema letoma k nam ni bilo nikogar," je dodal.

Grčija velja za najšibkejšo evropsko državo, ki je tako gospodarsko in politično razrvana, a Uniji je predsedovala že štirikrat. Poleg vseh težav na evropskem parketu pa jo čaka tudi burno domače leto, zato nekateri menijo, da bo uspeh že to, da bo njena vlada preživela predsedovanje. Skrajna levica, najmočnejša opozicijska stranka Siriza, in skrajna desnica namreč pridobivata moč, medtem ko tradicionalne sredinske stranke izgubljajo vpliv.

Veliko bodo povedale evropske volitve
Pomemben dejavnik med predsedovanjem Grčije bodo tako s širšega evropskega kot z domačega vidika majske evropske volitve. Z evropskega vidika zato, ker bo volilni čas pomembno narekoval tempo odločanja v Uniji, z domačega pa, ker bodo zelo verjetno še oslabile koalicijo, ki jo med drugim sestavljata desnosredinska Nova demokracija in levosredinski Pasok. Premier Antonis Samaras bi zato utegnil sklicati predčasne volitve še pred evropskimi volitvami, da bi se izognil temu, da bi volitve postale glasovanje iz protesta proti vladi in postavile legitimnost njegove vlade pod vprašaj.

Padec grške vlade med predsedovanjem EU-ju sicer ne bi bil precedens. V prvi polovici leta 2009 je med predsedovanjem padla češka vlada. A v primeru Grčije, ki bo morala v prihodnjem letu po vsej verjetnosti izpogajati še tretji program finančne pomoči, bi bilo to veliko huje. Politična nestabilnost je razkošje, ki si ga ne more privoščiti. Poleg tega so finančne in gospodarske tegobe bistveno spremenile odnos Grkov do EU-ja. Evropa je zaradi nepriljubljenega zategovanja pasu, ki ga je od Grkov terjala zloglasna trojka mednarodnih posojilodajalcev, postala simbol vsega slabega.

V ospredju ostaja oblikovanje bančne unije
Glede na zemljepisni položaj in naravne danosti Grčije bo grško predsedstvo veliko pozornosti namenilo turizmu, obnovljivim virom energije, pomorski politiki in migracijam, saj je grško-turška meja najbolj oblegan in problematičen del zunanje meje Unije. Sicer pa bo tudi v prvi polovici leta 2014 še vedno v ospredju gradnja bančne unije. Do evropskih volitev se pričakuje dogovor o drugem stebru - enotnem okviru za sanacijo ali likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva. "Najpomembnejše sporočilo je, da lahko država, ki je toliko trpela zaradi krize, izvede predsedovanje in tako pokaže, da obstaja evropska institucionalna enakovrednost," pravijo Grki.

Malo sredstev
Grško predsedovanje bo glede na zelo omejene finančne možnosti imelo precej okleščen proračun, nekateri govorijo kar o "špartanski operaciji". Atene so namreč za vlogo "gostiteljice" namenile 50 milijonov evrov, kar je najnižji znesek v zadnjih šestih letih. Irska je na primer za letošnje polletno predsedovanje namenila deset milijonov evrov več. "Sestankov bo manj in skromnejši bodo, manj bo tudi selitev na različne lokacije," napoveduje Karvunis.

Litva se je ozirala proti Vzhodu
Grčija je Svetu EU-ja nazadnje predsedovala leta 2003. Atene bodo predsedovanje prevzele od Litve, ki je želela to priložnost izkoristiti predvsem za zbližanje Unije z vzhodnimi sosedami, nekdanjimi sovjetskimi republikami Ukrajino, Moldavijo, Belorusijo, Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo. To je bilo njeno prvo predsedovanje, članica EU-ja je od maja 2004.

Litovci so se ob koncu predsedovanja pohvalili, da so med njihovim predsedovanjem sprejeli 130 zakonodajnih in 250 nezakonodajnih dosjejev ter 50 sklepov, ki da so prispevali k bolj verodostojni, rastoči in odprti Evropi, kar je bil tudi njihov moto predsedovanja. A to je le birokratska bilanca.

Po Grčiji bo polletno predsedovanje Svetu EU-ja 1. julija 2014 prevzela še ena ne prav vzorna "učenka", Italija.