Napredek pa bo odvisen od popuščanja tako sredozemskih članic kot višegrajske četverice, je na novinarski konferenci dejal Hojs.

Kljub razlikam, ki so jih ugotovili ministri, pa so danes naredili korak naprej, je dejal Hojs in izrazil zadovoljstvo, da se je pokazala politična volja in da so glede uredbe o evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov Eurodac morda našli skupno pot, ki bi lahko dala rezultate.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pa je ocenila, da glede migracijskega pakta EU ni v slepi ulici. Narejen je bil napredek, saj so se članice pred kratkim dogovorile o modri karti in novi agenciji za azil. Hojs pa je dodal, da so ti uspehi portugalskega in nemškega predsedstva pokazali, da smo v EU-ju zmožni poiskati kompromise in narediti korak naprej.

Ministri so razpravljali tudi o schengenu in prenovi schengenskega zakonika. Želja po tem, da se znova okrepi schengensko območje in zavarujejo njegove zunanje meje, je po Hojsovih besedah tako močna, da napredek na tem področju ne bi smel biti problematičen. Glede varovanja slovensko-hrvaške meje je dejal, da Frontexa na tej meji ne bo, zaradi krize z migranti v Litvi pa je opozoril, da je v evropskem kontekstu napotitev Frontexa na zunanje meje premalo izkoriščena.

Sorodna novica Litovski parlament podprl množične aretacije prebežnikov

Johansson je poudarila, da so na zasedanju izrazili solidarnost in podporo Litvi v migracijski krizi. Popolnoma nesprejemljivo je, da režim v Minsku izkorišča ljudi kot način političnega pritiska na EU. Ta mora biti solidarna in varovati zunanje meje, je poudarila.

Ministri so razpravljali tudi o uredbi o umetni inteligenci in bili soglasni, da je omejevanje umetne inteligence v podporo policiji in preiskovalnim organom v boju proti kriminalu nedopustno, je dejal Hojs.

Evropska komisarka Johansson pa je dejala, da so prav med zasedanjem dobili informacijo o smrti nizozemskega novinarja in zagotovila zavezanost boju proti organiziranemu kriminalu ter uporabi tehnologije in umetne inteligence pri tem.

Hojs: Frontexa na meji ne bo

Glede schengena oziroma prenove schengenskega zakonika je Hojs dejal, da napredek na tem področju ne bi smel biti problematičen, da pa bo verjetno padel na ramena naslednjih predsedujočih članic.

Hojs je glede varovanja slovensko-hrvaške meje dejal, da Frontexa na tej meji ne bo, saj da to ni mogoče, čeprav se sam tega ne bi branil. Po njegovem mnenju je možnost Frontexa na zunanjih mejah premalo izrabljena, s čimer je imel v mislih Litvo, ki se spoprijema z večjim številom prebežnikov na svoji meji.

Komisarka Ylva Johansson je ob tem dodala, da 41. člen schengenskega zakonika omogoča napotitev Frontexa na notranje meje v skrajnih situacijah, vendar pa se to ni še nikoli zgodilo.

Na zasedanju so danes izrazili solidarnost in podporo Litvi v migracijski krizi, je dejala. Popolnoma nesprejemljivo je, da režim v Minsku izkorišča ljudi kot način političnega pritiska na Evropsko unijo. Ta mora biti solidarna in varovati zunanje meje, je poudarila.

Hojs: Slovenija na začetku predsedovanja pokazala dobro pripravljenost

Hojs je še ocenil, da je Slovenija v prvih 14 dneh predsedovanja Svetu EU-ja pokazala izjemno dobro organizacijsko pripravljenost. "Bili smo dovolj jasni, kakšne so naše prioritete, tudi dovolj neposredni, ne govorimo v diplomatskem jeziku, ne govorimo politično korektno, ampak želimo dati na mizo tisto, kar želimo izpeljati med predsedovanjem," je dejal. Dodal je, da je v 14 dneh predsedovanja vidna "naša proevropska orientacija".