"Srečanje z Evropsko komisarko je bilo izjemno koristno in tudi pravočasno," je na skupni novinarski konferenci poudaril minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Evropska komisarka Ylva Johansson je pogovore ocenila kot zelo dobre. Oba sta si obljubila pomoč in sodelovanje med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja. "Pogledala sva možnosti, kako lahko Evropska komisija podpre slovensko predsedovanje in kako lahko jaz osebno podprem vas, Aleš, med predsedovanjem," je dejala Johansson.

Schengen, migracije, položaj na Zahodnem Balkanu

Hojs je komisarki predstavil ključne prioritete slovenskega predsedovanja, komisarka pa njemu predvidene projekte Evropske komisije na področju notranjih zadev v drugem polletju. "Komisija ima kar velike načrte. V postopku bo več zakonodajnih predlogov, kot sem mislil," je dejal minister.

Sorodna novica Nov migracijski pakt brez obveznih kvot za premeščanje

Johansson je ocenila, da ima slovensko predsedovanje dobre možnosti, da bo uspešno, še posebej, če se bo pandemija covida-19 končala. "Upam, da se bo v času vašega predsedovanja zgodilo okrevanje Evrope, tako na gospodarskem kot družbenem področju," je menila komisarka.

Oba sta sicer poudarila, da sta se v pogovorih posvetila trem tematikam – novi schengenski strategiji, paktu o migracijah in azilu ter položaju na Zahodnem Balkanu.

Kot je pojasnil Hojs, Slovenija podpira širitev schengena, predvsem na Hrvaško. Ob tem je minister navedel še, da Slovenija ne želi odložiti implementacije interoperabilnosti, kar predlagajo nekatere države. Kot je dejal, bi se morala ta interoperabilnost implementirati do leta 2023, kot je predvideno.

Komisarka pa je poudarila, da je treba znova vzpostaviti delovanje schengenskega območja – "območja varnosti, svobode in pravice".

Na področju pakta o migracijah in azilu je komisarka napovedala, da bo Slovenijo v vlogi predsedujoče Svetu EU-ja čakalo nadaljevanje prizadevanj in usklajevanj, ki jih zdaj vodi Portugalska. Upa, da se bodo kmalu začela fizična srečanja in pogajanja o tej temi v živo, saj je na daljavo težko usklajevati različne interese in iskati kompromise.

Proti premeščanju prosilcev za azil, za okrepitev Frontexa

Hojs je ob tem potrdil, da se je pogovarjal z italijansko notranjo ministrico Luciano Lamorgese o vprašanju pakta o migracijah in azilu. Kot je dejal, Italija vztraja pri obvezni relokaciji prosilcev za azil, čemur pa nasprotuje več držav, med njimi tudi Slovenija. Hojs je ob tem izrazil pripravljenost na solidarnost, ki pa se po njegovih besedah morda lahko izrazi tudi kako drugače, ne nujno s sprejemom prosilcev za azil. "Morda v večji prisotnosti v Frontexu, morda s kakšnimi denarnimi vložki," je predlagal.

Sorodna novica Po napadih islamskih skrajnežev bi notranji ministri EU-ja v večji meri zaščitili meje

Ob tem je pojasnil še, da bi nekatere zakonodajne predloge izluščili iz celotnega svežnja in jih poskušali uresničiti ločeno, ne pa čakali na skupno rešitev celotnega svežnja. Poudaril je predvsem vzpostavljanje Evropske agencije za azil in sistema Eurodac – skupne evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov za identifikacijo prosilcev za azil.

Johansson je poudarila tudi delo na "zunanji dimenziji" problematike nezakonitih migracij, torej delu s tretjimi državami, v prvi vrsti držav Zahodnega Balkana, ki so na migracijski poti. Hojsu pa je predstavila tudi prizadevanja na področju vračanja tistih, ki jim je bila pravica do azila zavrnjena.

Ob tem je še izrazila pričakovanje, da vse članice spoštujejo zakonodajo in pravice prosilcev za azil, a hkrati ocenila, da "velika večina teh, ki v EU zdaj vstopijo na neregularen način, niso begunci in bi jim bila pravica do azila zavrnjena". Zato je pomembno, da se preprečujejo nezakonite migracije in se vzpostavljajo pravne možnosti za delovne migrante, je poudarila komisarka.

Glede Zahodnega Balkana je Hojs dejal, da si bo Slovenija prizadevala, da se povezave z državami regije okrepijo, zlasti pri izmenjavi informacij, boju proti tihotapljenju ljudi, proti spolnemu izkoriščanju otrok, zlasti na spletu.

Glede zadnjega je Johansson napovedala objavo novega zakonodajnega predloga. Sicer pa se je zavzela, za okrepitev notranje varnosti v Uniji na splošno. "Predstavila sem že nove predloge glede Europola in njegovega mandata," je poudarila. Spomnila je tudi na novo strategijo proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju ljudi, na boj proti terorizmu. Napovedala je tudi objavo predlogov za okrepitev sodelovanja policij. Z vsem pa se bo morala ukvarjati Slovenija med predsedovanjem.

Hojs se je sicer zavzel tudi za finančno pomoč državam Zahodnega Balkana. Izrazil je upanje, da bo na tem področju velik korak naprej narejen že na srečanju notranjih ministrov regije v juniju in potem na vrhu o Zahodnem Balkanu, ki je predviden v okviru slovenskega predsedovanja. Hojs takrat pričakuje predvsem napredek v boju proti nezakonitim migracijam.

Pogovor o stanju medijev v Sloveniji

Spregovorila sta tudi o stanju svobode medijev v Sloveniji in o financiranju STA-ja. Hojs je ob tem napovedal, da bo vlada danes prejeto dokumentacijo pred vzpostavitvijo financiranja še pregledala, računa pa, da bo to relativno hitro.

Sorodna novica Vodstvo STA-ja vladi dostavilo poslovno dokumentacijo

Kot je na novinarski konferenci po srečanju povedala komisarka, sta pluralizem in svoboda medijev temeljni kamen demokracije. "In to igra pomembno vlogo v letnem poročilu o vladavini prava, ki ga komisija predstavlja. To težavo sem izpostavila," je dejala.

Hojs se je s tem strinjal in povedal, da je komisarki zagotovil, da je svoboda medijev v Sloveniji absolutna. "Torej, mediji ste popolnoma svobodni, neodvisni, lahko poročate o čemer koli in kakor koli hočete," je ocenil.

Dodal je, da je komisarko "lahko razveselil z novico", ki jo je izvedel nekaj minut pred začetkom pogovorov, da je Slovenska tiskovna agencija vladi ravno danes "predala vso dokumentacijo", ki je po njegovih besedah "osnova za to, da se podpiše nova pogodba in da se financiranje izvaja, tako kot se mora financirati".

Sorodna novica Johansson: "Janša ne bi smel podcenjevati tveganja za mednarodni ugled Slovenije"

Ob tem je dodal, da "mu ni jasno", zakaj je agencija čakala več mesecev, na vprašanje, ali se bo financiranje STA-ja zdaj znova vzpostavilo, pa je odgovoril, da bo "gotovo treba pogledati vso potrebno dokumentacijo", pogledati, kaj je agencija financirala, zakaj je bila potreba po oglaševanju njenih storitev v nekaterih drugih medijih, kakšne pogodbe je sklepala s tretjimi osebami in koliko denarja pravzaprav potrebuje. Treba je pogledati, ali je vse tisto, kar je počelo vodstvo STA-ja v preteklosti, skladno z namenom in ustanovitvijo STA-ja in vsem, kar pravzaprav piše v ustanovnem aktu, je ocenil. "In sam ne vidim nobenih zadržkov, da se pogodba ne bi podpisala in da se financiranje nadaljuje," je navedel.

Na vprašanje, koliko časa bo to trajalo, je navedel, da "računa, da bo to relativno hitro". "Ne bi smelo trajati tako dolgo, kot je trajalo to, da so izročili dokumentacijo," je navedel.

Komisarka Johansson pa je ob tem izrazila upanje, da se bodo "te težave lahko rešile pred predsedovanjem Slovenije EU-ju".