"Grki so svobodni, da izberejo svojo usodo, obenem pa so prejeli določene obveznosti. Vse to je seveda treba spoštovati," je na vprašanje o morebitni zmagi stranke Siriza na volitvah 25. januarja v dveurnem pogovoru za francoski radio France Inter povedal Hollande. "Kar pa zadeva obstanek Grčije v evroobmočju, pa o tem odloča Grčija," je še dodal in povedal, da se bo v nedeljo srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero bosta razpravljala o "prihodnosti Evrope".

V nedeljo je precej prahu dvignilo poročanje nemškega Der Spiegla, da naj bi bila nemška kanclerka Angela Merkel pripravljena sprejeti izstop Grčije iz evroobmočja, če bi po volitvah na oblast prišla Siriza. Kot so zapisali pri Der Spieglu, naj bi bil za Berlin izstop Grčije v tem primeru tako rekoč neizogiben. Siriza namreč nasprotuje reformam in varčevalnim ukrepom, v katere so privolile Atene v zameno za finančno pomoč, Aleksis Cipras pa bi kot premier lahko zapustil pot varčevanja in ustavil vračanje dolgov države.

Nemčija miri strasti
V Berlinu so v nedeljo nakazali, da so prepričani, da bodo Atene izpolnile svoje obveznosti. "Grčija je v preteklosti izpolnila svoje obveznosti. Zvezna vlada predvideva, da jih bo izpolnjevala tudi naprej," je povedal tiskovni predstavnik vlade Georg Streiter.

Minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel pa je dejal celo, da je cilj nemške vlade, Evropske unije in vlade v Atenah, da Grčija ostane v evroobmočju. "Ni bilo in ni nasprotnih načrtov," je povedal za Hannoversche Allgemeine Zeitung in dodal, da Berlin pričakuje, da bodo Atene vztrajale pri svojem reformnem programu.

Cipras: Gre za strašenje volivcev
Prvak Sirize Aleksis Cipras pa je celotno razpravo, ki se je vnela okoli morebitnega izstopa Grčije iz evroobmočja, označil za strašenje volivcev, ki ga uporabljajo premier Antonis Samaras in njegovi ljudje. "A jim to ne bo uspelo," je dejal Cipras in napovedal, da bi se njegova vlada trdo pogajala s posojilodajalci za ublažitev varčevalnih ukrepov in reze v dolg države.

Grki bodo 25. januarja odšli na splošne volitve, najnovejša anketa pred volitvami pa je pokazala, da bi Sirizo volilo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev, medtem ko bi Samarasovi Novi demokraciji svoj glas namenilo nekaj več kot 27 odstotkov volivcev. Anketa, ki jo je objavil časnik Elefteros Tipos, je še pokazala, da 74 odstotkov Grkov meni, da bi Grčija morala ostati v območju evra.