Ob tem so postavili pogoj, da se lahko za Hrvaško pogajanja začnejo le ob polnem sodelovanju z mednarodnim sodiščem v Haagu. Glede Turčije ministri o datumu niso govorili, so pa omenjali drugo polovico prihodnjega leta.

Kdo bo nevidna roka, ki bo potrjevala sodelovanje Hrvaške, se ministri niso dogovorili. Sprva je bilo načrtovano, da naj bi to prevzel Svet EU-ja, a je bilo to na predlog Francije črtano.

Rupel zadovoljen z dogovorom
Zunanji minister Dimitrij Rupel je bil zadovoljen z dogovorom, saj meni, da je ta datum primeren. Rupel meni, da bo nadzor Hrvaške s Haagom nadzorovala glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine Carle Del Ponte, o tem pa bi razpravljal tudi Svet EU-ja.

Rupel ugotavlja, da Hrvaška deli EU na polovico, saj so se na sestanku razdelile na dve skupini: v prvo sodijo do Hrvaški popustljivejše (Avstrija, Francija, Madžarska, Slovaška, Irska), v drugo pa tiste, ki poudarjajo nujnost polnega sodelovanja Hrvaške s Haagom (Velika Britanija, Nizozemska, Italija, Danska in Švedska).

Hrvaška utegne imeti velike težave
Hrvaški premier Ivo Sanader je izrazil prepričanje, da bo Hrvaška pogajanja začela marca 2005, sicer pa je zatrdil, da so že izpolnili zahtevane politične kriterije.

Hrvaški tako vsekakor ni v pomoč dokaj kritično poročilo glavne tožilke haaškega sodišča za vojne zločine Carle Del Ponte.

Turčija v Unijo šele čez 10 let?
Glede Turčije so v Bruslju prepričani, da se bodo voditelji sporazumeli o začetku pristopnih pogajanj prihodnje leto, vendar pa utegnejo te trajati najmanj deset let.

Turčija se tudi boji, da bi ji EU postavil nove pogoje, med drugim priznanje Cipra ali uvedbo stalnih varovalk proti odlivu delovne sile. Nekatere članice še vedno vztrajajo, da bi Turčiji ponudili le privilegirano partnerstvo.

EU bo na vrhu sicer odločal tudi o koncu pristopnih pogajanj, in sicer z Romunijo in Bolgarijo, za začetek pogajanj pa se poleg Hrvaške poteguje še Turčija.

Okrepitev sodelovanja z Ukrajino
Zunanji ministri so nekaj časa namenili tudi razmeram v Ukrajini. Napovedali so, da bo EU po volitvah v Ukrajini okrepila sodelovanje s to državo, ki so jo označili za ključno sosedo in partnerico EU-ja. Zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja so tako pozvali, naj pripravi ukrepe za krepitev sodelovanja v okviru možnosti, ki jih nudi akcijski načrt za Ukrajino.

Potrjen seznam predsedovanj
Na zasedanju so potrdili še seznam razporeditve predsedstev Svetu EU-ja za obdobje 2007 do 2020. Slovenija bo EU-ju predsedovala v prvi polovici leta 2008, sicer pa v obdobju prvih 18 mesecev skupaj z Nemčijo in Portugalsko.