Hrvaški časnik Jutranji list poroča, da naj bi Slovenija zavirala zaprtje najmanj dveh poglavij, pri tem pa se sklicuje na neuradne ocene neimenovanega diplomata iz Bruslja. Dodaja, da gre verjetno za poglavji ribištvo ter skupna zunanja in varnostna politika.

Uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic je pisanje Jutarnjega zanikal in pojasnil, da pogajanja Hrvaške z EU-jem tečejo, Slovenija pa znotraj njih želi zaščititi tisto, kar je njen interes. "To je povsem naravna drža vsake članice EU-ja," je dodal in zatrdil, da ni mogoče govoriti o blokadi, temveč da gre za pogajalski proces.

Balažic je še opozoril, da bi se morala Hrvaška bolj posvetiti svojim težavam, namesto da ves čas išče tujega krivca. Zagreb je doslej v pogajanjih z Brusljem zaprl 25 od 35 poglavij, o dveh, poglavju o institucijah in poglavju razno, pa se ne pogaja. Naslednja pristopna konferenca bo 22. decembra, ko želi Hrvaška zapreti še tri poglavja.

"Všeč ste nam in vas želimo v EU-ju"
V EU-ju uradno zatrjujejo, da pogajanja s Hrvaško potekajo v skladu z načrti in da so v sklepni fazi. Hrvaški predsednik Ivo Josipović in evropski komisar za širitev Štefan Füle sta v Zagrebu poudarila, da je Hrvaška prispela v končnico pogajanj in da je treba preskočiti le še nekaj ovir. Füle je spomnil, da je bilo zadnje poročilo Evropske komisije o napredku Hrvaške "precej pozitivno in je omenjalo preostale izzive". Evropski komisar je še dejal, da na pogajanjih ne bo treba biti pod vplivom preostalih ovir, temveč je potrebno, da bi EU sporočil Hrvaški: "Všeč ste nam in vas želimo v EU-ju."

Po srečanju s hrvaško premierko Jadranko Kosor je Füle povedal, da se mora Hrvaška osredotočiti na seznam vprašanj, ki vključujejo sklenitev reform pravosodja in javne uprave, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, sodelovanje s haaškim sodiščem, postopke za vojne zločine, varstvo manjšin in človekove pravice. Kosorjeva pričakuje, da bo na decembrski konferenci Hrvaška zaprla tri pogajalska poglavja, na začetku prihodnjega leta pa tudi dve najtežji - pravosodje in temeljne pravice ter konkurenco.

Füle se je srečal tudi s predsednikom opozicijskega SDP-ja. Zoran Milanović je opozoril, da datuma referenduma za vstop Hrvaške v EU ne bi smeli povezovati z datumom parlamentarnih volitev, ki bodo predvidoma jeseni prihodnje leto.

Pod površjem nekaj težav
Jutarnji medtem piše, da so mnogi diplomati vse bolj zaskrbljeni zaradi nekaterih "težav pod površjem", ki bi lahko ogrozile uresničitev načrtovane sklenitve pogajanj do sredine prihodnjega leta. Vir zagrebškega časnika trdi, da bi lahko Hrvaška na konferenci 22. decembra zaprla le eno poglavje, kar bi bil velik neuspeh, in da bo za to odgovorna tudi Evropska komisija, ki ni pripravila vse potrebne dokumentacije za zapiranje poglavij.

EU je zaskrbljen tudi zaradi procesa privatizacije hrvaških ladjedelnic. "Ni jim všeč, ker so določene zadeve nepregledne. Še slabše je, da nihče na Hrvaškem ne želi jasno povedati, da denar davkoplačevalcev uporabljajo za tiste, ki ustvarjajo izgube," Jutarnji povzema izjavo neimenovanega bruseljskega vira. Ob tem naj bi se ustvarjal vtis, kot da EU zahteva od Hrvaške, da reši omenjeno vprašanje, čeprav ga je sama zastavila. "To ni pošteno do EU-ja," so še ocenili v Bruslju, sklene Jutarnji list.