Za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe je glasovalo 583 nemških poslancev, šest pa se jih je vzdržalo. Proti ni bil nihče.

Kljub krizi privlačnost Evropske unije ni popustila, je po glasovanju poudaril Westerwelle. "Evropska perspektiva je gorivo in motor reform v naši soseščini," je dejal in poudaril, da se Hrvaška v evropski mirovni projekt vključuje le poldrugo desetletje po vojni in hudih kršitvah človekovih pravic.

Kljub ostri kritiki trenutne politike EU-ja so za ratifikacijo pristopne pogodbe glasovali tudi poslanci Levice. Poslanec te stranke Thomas Nord je poudaril, da pristop Hrvaške k EU-ju pomeni mirovno perspektivo za celoten Zahodni Balkan.

Slovaška je bila država, ki je 1. februarja 2012 kot prva članica EU-ja ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, medtem ko je Nemčija to storila zadnja. V Berlinu so sicer Hrvatom zagotavljali, da je tako zgolj zaradi nemške zakonodaje in predpisanih postopkov, ne pa zaradi Hrvaške same.

Hrvaški časopis Jutarnji list spominja, da sta ovire na poti Hrvaške v EU v zadnjih mesecih postavljali le Slovenija in Nemčija. S prvo je bila težava nerešen spor glede nekdanje Ljubljanske banke, a sta državi dosegli kompromis.

Potem ko sta marca premierja Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović, podpisala memorandum o reševanju vprašanja nekdanje Ljubljanske banke, je Slovenija postala 23. članica EU-ja, ki je Hrvaški prižgala zeleno luč.

Manj gotova pa je bila situacija z Nemčijo, saj je predsednik bundestaga Norbert Lammert še oktobra lani menil, da Hrvaška še ni pripravljena na vstop v unijo in da EU trenutno ni pripravljen na nadaljnjo širitev. Podobna mnenja so izražali tudi nekateri drugi nemški poslanci, a danes se Hrvaška lahko veseli še zadnjega "da".