Slovenski premier v odhodu in hrvaški premier Zoran Milanović sta v gradu Mokrice podpisala sporazum v angleškem jeziku, v okviru katerega bo Hrvaška ustavila sporne sodne postopke proti LB-ju in NLB-ju, Slovenija pa bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Državi sta se tudi dogovorili, da bosta vprašanje LB-ja reševali v okviru nasledstva.

"Sami odločamo o svoji usodi"
Janša je po podpisu memoranduma dejal, da je bilo to zelo pomembno dejanje. "Pred več kot 20 leti sem imel kot obrambni minister tukaj sestanek s takratnim hrvaškim obrambnim ministrom. To so bili zelo usodni časi, ko sta Slovenija in Hrvaška načrtovali skupno obrambo. Takrat smo si samo želeli, da bi lahko sami odločali o svoji usodi in sami kot suvereni državi reševali odprta vprašanja. Po 22 letih je to dejstvo, Slovenija in Hrvaška sta si sami izborili pot v enakopraven položaj v mednarodni skupnosti. Za to smo plačali tudi znatno ceno. Kar danes uživajo državljani v obeh državah - mir, evropsko usodo in perspektivo, je zasluga tega, kar se je dogajajo pred 22 leti," je izjavil Janša.

Dodal je še, da sporazum rešuje še zadnje odprto vprašanje med državama, ki je stalo na poti pred ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v Evropsko unijo. Zahvalil se je vsem, ki so v zadnjem letu sodelovali pri reševanju tega vprašanja. "Našli smo takšno rešitev, pri kateri sta obe strani zmagovalca. Slovenija se veseli sodelovanja s prijateljsko Hrvaško tudi znotraj EU-ja," je končal Janša in stisnil roko Milanoviću.

Kmalu tudi brez meje med državama?
Hrvaški premier je bil (še) bolj redkobeseden. Dejal je, da je bilo za dogovor potrebne veliko dobre volje, sodelovanje strokovnjakov, nekaj telefonskih klicev in razumevanja. "Želim si, da v dveh letih in pol meje med državama ne bo več," je dejal in dodal, "še zdaj ne razumem, v čem je bil problem z Ljubljansko banko. A nisem slovenski politik."

Rešitev vprašanja v Baslu
V podpisanem dokumentu sta državi zapisali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog poiskali na podlagi sporazuma o nasledstvu, in sicer priloge C tega sporazuma, ki določa, da naslednice nekdanje Jugoslavije vprašanje jamstva federacije za stare hranilne vloge rešijo na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Slovenija in Hrvaška sta se zavezali, da bosta čim prej našli celovito rešitev v okviru tega vprašanja, zato bosta dejavno pristopili k nadaljevanju pogajanj pod okriljem BIS-a.

Do končne rešitve bo Zagreb zagotovil mirovanje vseh sodnih postopkov, ki potekajo glede prenesenih vlog v imenu vlade na hrvaških sodiščih, kot tudi to, da ne bodo sproženi novi.

Slovenska vlada se v memorandumu zavezuje, da bo nemudoma v državnem zboru sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem, da bi se ratifikacija izvedla čim prej.

"Predčasne volitve ne morejo biti ovira"
Na vprašanje, ali je kakšna možnost, da bo slovenski državni zbor zaradi zamenjave vlade razpuščen pred ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, je Janša dejal, da te možnosti ne vidi ne praktično ne teoretično. "Če bi vseeno prišlo do te situacije, je slovenski parlament tudi glede na pravno tolmačenje iz leta 2011 pooblaščen za delovanje do oblikovanja novega državnega zbora. Postopki za razpis predčasnih volitev so dolgi, poleg tega je slovenska politika v tem vprašanju poenotena. Če bodo postopki ratifikacije tekli, kot je predvideno, sem prepričan, da bo državni zbor do konca meseca zbor odločil o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe."

Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, je še dejal, da je zagotovilo, da Hrvaška čez dve leti ne bo nadaljevala sodnih postopkov na hrvaških sodiščih, prav ta memorandum. "To je garancija, da se to ne bo zgodilo. Sam ne vidim nobene bojazni za ta to," Milanović pa mu je pritrdil: "V politiki ni absolutnih jamstev, obstaja pa jamstvo zrelosti. Hrvaška je privolila v zastoj sodnih postopkov in tega se bomo držali. Pogovore bomo nadaljevali v okviru Sporazuma o nasledstvenih vprašanjih."