Obenem je izrazil prepričanje, da bosta vladi storili vse, da bi prišli do sprejemljive rešitve za obe državi. "Odnosi med državama niso izraz trenutnega vpliva ali pravnih možnosti glede na status Hrvaške in Slovenije v EU-ju. Gradijo in vzdržujejo se skozi desetletja in generacije. Pokvariti odnose bi bilo resnično neodgovorno," je Josipović odgovoril na vprašanje časopisa Jutarnji list, zakaj meni, da bo Slovenija vendarle ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške.

Večernji list medtem neuradno navaja, da naj bi zunanja ministra Hrvaške in Slovenije, Vesna Pusić in Karl Erjavec, v torek potrdila, da bosta podrobnosti o Ljubljanski banki predstavila 19. februarja v Zagrebu. Dodaja, da se bosta vodji diplomacij pred tem srečala še v Bruslju. Dan pred tem bo namreč v Bruslju zasedanje zunanjih ministrov EU-ja.

Sicer pa o predlogih za rešitev spora o LB-ju nista razpravljali niti vlada v Zagrebu niti v Ljubljani, obe strani sta zgolj pripravili in medsebojno izmenjali dokumente o podrobnostih mogočega dogovora, še poroča Večernji list. Kot dodaja, Pusićeva v sredo ni želela odgovoriti, ali je rešitev za LB v okviru nasledstvenih pogajanj.

Desničarska stranka: Ustavite pogajanja o LB-ju
Medtem je parlamentarna Hrvaška stranka prava Ante Starčević (HSP AS) zahtevala od hrvaške vlade, naj ustavi pogajanja o LB-ju in zahteva mednarodno arbitražo tudi v tem sporu s Slovenijo. Po mnenju skrajno desničarske stranke se je Hrvaška v pogajanjih s Slovenijo odpovedala prenesenim deviznim prihrankom iz LB-ja, ker je sprejela slovensko stališče, da gre za nasledstveno vprašanje.

Izjavo je podpisala predsednica stranke Ruža Tomašić, sicer edina poslanka te stranke v hrvaškem saboru. HSP AS je hkrati edina hrvaška parlamentarna stranka, ki je zahtevala preložitev vstopa Hrvaške v EU, predvidenega za 1. julij letos. HSP AS je sicer podpisala koalicijsko pogodbo s HDZ-jem o skupnem sodelovanju na volitvah, vključno z volitvami v Evropski parlament.