Po pisanju časnika Jutarnji list bi se morale hrvaške oblasti in politiki, ki so Evropski uniji naklonjeni, tega zavedati in čim prej ukrepati. Profesor Aleksandar Štulhofer, raziskovalec javnega mnenja, poudarja, da evroskepticizem ni več izbira marginalnih političnih skupin. Od leta 2004, ko se je delež povečal z 20 na 40 odstotkov, ima tak odnos do EU-ja pomemben del hrvaške družbe.

Na večji delež naj bi vplivala krepitev nacionalne identitete in zavedanje o slabostih članstva. Po podatkih raziskave, ki jo je lani izvedel avstrijski inštitut Paula Lazarsfelda, večina Hrvatov ne verjame, da se bosta z vstopom v Unijo zmanjšali korupcija in brezposelnost ali pa, da bodo imeli višje plače. Več kot 90 odstotkov vprašanih pa je menilo, da se bodo z vstopom povečale cene.