Kot je znano, je Slovenija presodila, da od Hrvaške v zvezi s prejudiciranjem meje ni dobila jasnega mednarodnega pravnega zagotovila. Hrvaška, francosko predsedstvo in Evropska komisija so želeli, da bi država danes odprla deset in zaprla pet poglavij. Zaradi rdeče luči Slovenije je lahko Hrvaška odprla le poglavje o javnih naročilih in zaprla poglavja o intelektualni lastnini, informacijski družbi in medijih ter o gospodarski in denarni politiki, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Tanja Fajon.

V Bruslju so sicer v začetku presodili, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za odprto poglavje o davkih zaradi neustreznih trošarin za cigarete. Pri odprtju vsaj še enega pa naj bi imelo zadržke še nekaj držav. Komisija je Hrvaško tudi pozvala, naj kljub zastoju v pogajanjih nadaljuje reforme na področju pravosodja, prenovo ladjedelstva in boj proti korupciji, vprašanje meje s Slovenijo pa naj državi rešita dvostransko.

Igra obtoževanj ne pomaga nikomur
Komisar za širitev Olli Rehn je po konferenci poudaril, da igra obtoževanja ne pomaga nikomur- ne EU-ju, ne nobeni izmed njenih članic, ne Hrvaški, ter da se je treba osredotočiti na iskanje rešitev v pravem evropskem duhu. "Temperatura se dviguje tudi v tej sobi, pomirimo se, pojdimo na božični premor, nato pa bomo premislili, kako naprej. To je resna stvar, ključno se je izogniti igri obtoževanja in se osredotočiti na rešitev."

Rehn je poudaril, da je okviren in pogojen načrt Evropske komisije, ki predvideva končanje tehničnih pogajanj s Hrvaško do konca prihodnjega leta "še vedno realističen" in odvisen predvsem od tega, kako bo Hrvaška opravila svojo "domačo nalogo". Ob tem je pojasnil, da Hrvaško čaka še veliko dela na področju pravosodja, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter v ladjedelniškem sektorju.

Jandroković: Slovenija je hotela več
Bili smo zelo konstruktivni in pripravljeni dati zelo jasno in močno izjavo, da nočemo prejudicirati meje, ampak druga stran, slovenska stran, je hotela več in nismo mogli sprejeti stališča Slovenije," je dejal hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. "Pripravljeni smo najti rešitev v evropskem duhu, ne moremo pa sprejeti, da dvostranska vprašanja vplivajo na naša pristopna pogajanja, to ni v evropskem duhu, upamo, da bomo kmalu našli rešitev v skupnem interesu."

Ponoven poziv k premisleku
S posebno izjavo je hrvaška vlada ponovila, da v nobenem dokumentu ne prejudicira meje s Slovenijo in hkrati znova zavrnila slovenske zahteve, da Hrvaška v primeru reševanja vprašanja meje s Slovenijo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ne bo uporabila dokumentov iz pristopnih pogajanj z EU-jem.

Po besedah premierja Sanaderja so izjavo podprle vse parlamentarne stranke in predsednik Stipe Mesić. Zagreb je tudi znova izrazil pričakovanje, da bo slovenska vlada še enkrat premislila o svojih stališčih. Sanader meni, da slovenska blokada ne bo škodila Hrvaški, vendar lahko upočasni pogajanja.

Swoboda: Pogajanja ne bodo končana drugo leto
Poročevalec Evropskega parlamenta Hannes Swoboda je v četrtkovem intervjuju dejal, da je po blokadi Slovenije "skoraj nemogoče", da bi Hrvaška pogajanja končala prihodnje leto. Ciljni datum konec leta 2009 bi Hrvaška že sicer težko dosegla, s slovensko blokado pa je to tako rekoč nemogoče, je dejal Swoboda v intervjuju za avstrijsko televizijo. V poročilu o napredku na poti v EU, objavljenem v začetku novembra, je Evropska komisija zapisala, da je ciljni datum za zaključek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem konec leta 2009.

Slovenija je v četrtek na srečanju veleposlanikov v EU-ju pojasnila svoje zadržke, zaradi katerih ne more soglašati z napredkom Hrvaške v nekaterih poglavjih. V dokumentaciji sedmih poglavij ima naša država zadržke zaradi dokumentov, ki po mnenju slovenskih politikov prejudicirajo mejo med državama, za štiri poglavja pa uveljavlja druge vsebinske zadržke.

Swoboda kritizira obe strani
Poročevalec Swoboda je bil kritičen tako do Ljubljane kot do Zagreba, češ da vztrajata pri svojih stališčih. Trenutno je treba biti posebej kritičen do Slovenije, meni Swoboda, saj je ustavila vključitev tretje strani v reševanje spora. Vse članice morajo Sloveniji poslati sporočilo, da tako ne gre in da je treba sosedu pomagati, meni. Pritiskati bi morali po njegovih besedah tudi na Hrvaško, ki ima pred seboj še veliko dela.

V začetku decembra, ko je Slovenija francoskemu predsedstvu predložila pobudo za rešitev vprašanja o nadaljevanju pogajanj, je Swoboda dejal: "Upam, da bo Hrvaška ponudbo sprejela, saj se mi zdi, da je ta zelo poštena," je dejal. Po takratnem mnenju Swobode bi lahko predlagana rešitev pomenila pot naprej, sicer bodo pogajanja zavrta. Če namreč Hrvaška zdaj predloga Slovenije ne bo sprejela, "ji mora biti jasno, da leto 2009 za dokončanje pogajanj ne pride v poštev", je dodal.

Včeraj pa je Swoboda za hrvaško televizijo dejal, da "mora Slovenija spremeniti stališče, omogočiti odprtje poglavij in s Hrvaško najti skupno rešitev."

Ferrero-Waldnerjeva kritična do slovenskega veta
Do veta Slovenije je bila kritična tudi evropska komisarka za zunanje odnose in sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner, ki je dejala, da nobena država ne bi smela svojih težav nositi v EU. Izrazila je upanje, da bo Ljubljana slišala njen poziv, in dodala, da je treba hkrati pozvati Hrvaško, naj stori vse, "da bi glede tega dosegli rešitev".

K. T. / G. V. / A. K. K.