Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je v torek pohvalil slovenske ukrepe za spodbujanje gospodarstva, a ob tem opozoril, da država še ni zunaj nevarnosti.

V razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve je odgovarjal na vprašanje člana evroskeptične politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ERC) iz Madžarske Lajosa Bokrosa, ki ga je zanimalo, zakaj komisija vselej vse predolgo ignorira medsebojno povezanost držav ter fiskalnih in bančnih težav.

Omenjeno težavo je ponazoril z "opombo pod črto" - Slovenijo, ki bo po njegovih besedah "naslednja padla v bančno krizo". "Očitno je, da se slovenska država v 22 letih ni resno lotila dokapitalizacije, nobene privatizacije ni bilo, notranje upravljanje je absolutno šibko, v bankah ni obvladovanja tveganj, nakopičilo se je ogromno slabih posojil, ki znašajo 25 odstotkov BDP-ja," je razložil Bokros, ki je bil v letih 1995–1996 madžarski finančni minister .

Madžarski poslanec je Rehnu očital: "Vi ste jih kot komisar za širitev sprejeli v območje evra in v ta klub, ki zdaj okužuje vse preostale. Res ne razumem, zakaj vam te povezave niso prej jasne."

Rehn pričakuje prepričljiv slovenski odgovor
"Slovenija se res spoprijema s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, tako v bančnem sektorju kot v javnih financah," je odgovoril Rehn in izrazil pričakovanje, da bo slovenska vlada v teh dneh poslala v Bruselj "revidiran in prepričljiv program reform in program stabilnosti" in ki ju bodo ocenili v prihodnjih tednih in nato 29. maja odločili, ali so potrebni nadaljnji koraki.

Glavno vprašanje pa ostaja, ali bo komisija proti Sloveniji sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. Če bo to storila, bo to prvič, da se bo odločila za ta ukrep, ki ga omogoča šesterček, uveljavljen decembra 2011.

Velikost bančnega sektorja ne vpliva na težave
Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Jörg Asmussen je Slovenijo kot primer navedel v odgovoru na splošno vprašanje, kateri dejavniki povzročijo, da je neki bančni sektor ranljiv.

"Odvisno … Ne gre le za razmerje med velikostjo bančnega sektorja in bruto domačim proizvodom države. To bi bilo preveč poenostavljeno. Na primer, kot je dobro znano, se bančni sektor v Sloveniji spopada z nekaterimi težavami in bo najverjetneje potreboval dodatni kapital, a ves bančni sektor države sicer znaša le 150 odstotkov BDP-ja," je povedal Asmussen in dodal, da nikakor ni mogoče gledati samo velikosti bančnega sektorja, temveč posamezne značilnosti, na primer kako hitro se širijo bančne bilance, število in vloga tujih vlagateljev in podobno.