V pismu so poudarili pomen približevanja Zahodnega Balkana EU-ju, kar bo tudi ena od glavnih tem na prihajajočem vrhu EU-ja.

"Zahod, predvsem Evropska unija, kljub številnim izjavam in pobudam glede Zahodnega Balkana ni ponudil prave podpore, zaščite in konkretne perspektive za prihodnost regije," so v pismu zapisali predstavniki in predstavnice civilnih društev, politiki, zgodovinarji, pisatelji in novinarji iz držav Zahodnega Balkana.

Zahodni Balkan je obkrožen z državami, ki so članice EU-ja, a je njegova perspektiva članstva v Uniji še vedno negotova. Avtorji v pismu kritizirajo dvolično politiko EU-ja v zadnjih dveh desetletjih, ki je po njihovih besedah privedla do nazadovanja regije in jo obrnila proti drugim gospodarskim silam.

Rusija je okrepila svoj vpliv v Srbiji, pretežno srbski del Bosne in Hercegovine pa je postavil vprašanje, kam Zahodni Balkan dejansko spada, so dodali.

Pristopanje Zahodnega Balkana k EU-ju je v kontekstu nenehnih prizadevanj Rusije, da ga destabilizira, geopolitična in geostrateška nujnost, so poudarili avtorji pisma iz Srbije, Črne gore, BiH-a, Severne Makedonije, Albanije, Kosova in Hrvaške.

Unijo so pozvali, naj BiH-u dodeli status kandidatke, kar bi bilo "jasno sporočilo Beogradu, Zagrebu in Moskvi, da EU stoji za neodvisnostjo in ozemeljsko celovitostjo BiH-a".

Obenem so zahtevali odpravo vizumov za Kosovo in začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. Po njihovem mnenju je nesprejemljivo, da Severna Makedonija, ki je izpolnila vse zahteve EU-ja, še vedno čaka na status kandidatke zaradi "izsiljevalskega in destruktivnega odnosa Bolgarije".

Na vrhu EU-ja o statusu Ukrajine in Moldavije

Voditelji držav članic EU-ja se bodo v četrtek in petek sešli na vrhu v Bruslju, v ospredju katerega bodo širitvena vprašanja. Odločali bodo o podelitvi statusa kandidatk za članstvo Ukrajini in Moldaviji.

Na vrhu bodo govorili tudi o širitvi EU-ja na Zahodni Balkan, pri čemer se bo slovenski premier Robert Golob zavzel za podelitev statusa kandidatke BiH-u. Za podelitev statusa kandidatke tej državi se že dalj časa zavzema tudi predsednik republike Borut Pahor.

Šestim državam Zahodnega Balkana so možnost pristopa k EU-ju prvič ponudili pred skoraj 20 leti. Dve od njih, Srbija in Črna gora, sta že v pristopnih pogajanjih za polnopravno članstvo v EU-ju, Severno Makedonijo in Albanijo blokira Bolgarija, tako da pristopnih pogajanj še nista začeli, Kosovo in BiH pa si prizadevata za status kandidatke.