Ob tem je Renzi zavrnil sporočila, ki sta jih na skupni novinarski konferenci podala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Angela Merkel je recimo pogovore v Bratislavi označila za dobre in konstruktivne.

"Če sta Francija in Nemčija glede nekaterih tem enotni in po njunih besedah zadovoljni, sem vesel zanju. Sam nisem zadovoljen s sklepi glede rasti in migracij, zato ne morem imeti skupne konference z Merklovo ali Hollandom," je Renzi po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal novinarjem. "Ne gre za nasprotovanje, gre za resnost," je utemeljil svoje izjave.

Orban o "samouničevalnih" politikah
Z vrhom ni bil zadovoljen niti madžarski premier Viktor Orban, ki ga je opisal kot polomijo, kar zadeva migracijske politike. Vrh je bil po njegovih besedah neuspešen, saj jim ni uspelo spremeniti bruseljske politike na tem področju. "V Uniji še vedno prevladujejo enake samouničevalne in naivne migracijske politike kot prej," je dejal po koncu vrha.

Hollande pa je novinarjem na vprašanje o Orbanu odgovoril, da imata različne poglede na določene zadeve.

Voditelji 27 držav članic EU-ja (brez Velike Britanije) so se na neformalnem srečanju v Bratislavi zavezali, da si bodo prizadevali za uspešno Unijo in povrnili zaupanje državljanov vanjo. EU tudi po britanski odločitvi ostaja enoten, je po srečanju dejal premier Miro Cerar.

Merkel: Potreben občutek solidarnosti
Angela Merkel je na redki skupni novinarski konferenci po vrhu s Hollandom napovedala, da bosta Nemčija in Francija v prihodnjih mesecih skupaj zelo intenzivno delali za uspeh EU-ja po brexitu. "Duh Bratislave je bil duh sodelovanja", je dejala in dodala, da so tudi drugi predsedniki držav in vlad prepričani, da v EU-ju potrebujejo kompromis, občutek solidarnosti in sodelovanja ter da morajo delati na podlagi skupnih vrednot.

Hollande pa je dodal, da gre lahko EU po britanskem junijskem glasovanju za izstop iz Unije naprej samo, če bo določil jasne prioritete, ki bodo v skladu s pričakovanji Evropejk in Evropejcev.

Tusk: Začetek izstopa Velike Britanije verjetno v začetku leta
Glede izstopa Velike Britanije iz EU-ja je medtem predsednik Evropskega sveta Donald Tusk dejal, da bo ta država na uradni začetek postopka za začetek pogajanj za izstop "precej verjetno" pripravljena januarja ali februarja prihodnje leto. Tusk je to dejal ob robu petkovega vrha EU-ja v Bratislavi in dodal, da mu je to med obiskom v Londonu prejšnji teden povedala britanska premierka Theresa May.

"Premierka May je bila zelo odprta in odkrita z menoj," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal Tusk. "Povedala je, da je 50. člen lizbonske pogodbe skoraj nemogoče sprožiti letos. Je pa precej verjetno, da bodo pripravljeni januarja ali februarja prihodnje leto," je pojasnil Tusk.

50. člen lizbonske pogodbe namreč določa pravila o izstopu države iz EU-ja, izstopna pogajanja pa se ne morejo začeti pred njegovo uradno sprožitvijo.

Veliko neznank
Časovnica britanskega izstopa je sicer polna neznank, britanska vlada pa doslej ni dajala nikakršnih signalov, kdaj bi se izstop lahko tudi uradno začel. Nekateri britanski ministri so sredi avgusta opozorili, da bi Velika Britanija lahko v EU-ju ostala vse do leta 2019, saj naj se državi ne bi uspelo prej pripraviti na izstopna pogajanja.

Nejasnosti naj bi obstajale tudi v povezavi s pogovori pred uradnim začetkom izstopnih postopkov, na katerih bi EU in Velika Britanija dosegla razumevanje ključnih vprašanj. Po navedbah vladnega vira "očitno nihče ne ve, kaj naj bi bilo njihovo bistvo". Po drugih navedbah bi sprožitev postopka za izstop iz Unije lahko odložili na jesen prihodnje leto, saj vlada nima ustrezne infrastrukture za vse ljudi, ki jih namerava zaposliti.

Obstajajo pa tudi nedorečenosti glede enotnega trga, do katerega Velika Britanija po trditvah voditeljev EU-ja ne bo imela dostopa, če ne bo spoštovala načela o prostem pretoku ljudi.