Stopnje razpoložljivosti prvovrstnih poslovnih prostorov v poslovnih okrožjih Pariza, Amsterdama in Frankfurta so trenutno na desetletnem dnu, poroča Bloomberg. Tako imajo velike banke, ki si po britanskem odhodu iz EU-ja še vedno želijo imeti dostop do skupnega trga, na voljo le peščico ustreznih nepremičnin, kamor bi lahko preselile tisoče svojih zaposlenih.

"Ni očitnega naslednika Londona. Lahko bi trajalo več let, preden se znova vzpostavi tako velik finančni grozd," je za portal Bloomberg povedal vodja predstavništva evropskih najemnikov pri dublinskem nepremičninskem posredniku Savills, Matthew Fitzgerald. Tako kot njegovo podjetje so bile tudi druge nepremičninske agencije v dneh, ki so sledili britanskemu referendumu o brexitu, zasute s klici velikih bank, ki jih je zanimala razpoložljivost poslovnih prostorov na celini.

Največ težav bodo imeli Američani
Najbolj akutne so težave za ameriške bančne velikane, ki imajo v londonskem Cityju kar 78 odstotkov svoje evropske delovne sile. Za zdaj velike banke še čakajo, da vidijo, kaj se bo britanski premierki Theresi May uspelo dogovoriti z Brusljem, vendar imajo po neuradnih informacijah že pomožne načrte. Po teh bi lahko začele seliti svoje zaposlene po več evropskih mestih, vendar v manjših ekipah z okoli 200 ljudmi.

Številke so sicer resnično velike. USB bi morda moral preseliti 1.500 ljudi, JPMorgan Chase 4.000 in Morgan Stanley okoli 1.000 ljudi. In to sploh niso vsi. O selitvi so razmišljali tudi Deutsche Bank in HSBC, Goldman Sachs in Citigroup, navaja omenjeni spletni portal.

Le Pariz in Frankfurt dovolj velika
Dublin se tu za velike ameriške banke riše kot najbolj logični naslednik zaradi jezikovne in kulturne bližine. Vendar so v času okrevanja po irski dolžniški krizi v Dublinu vodstvo pri najemanju prvovrstnih poslovnih prostorov prevzela visokotehnološka podjetja, kot sta Airbnb in Twitter.

Tudi pariški La Defense ima zgolj osem stavb, ki lahko gostijo 2.000 ali več ljudi, v Frankfurtu pa je ta številka še manjša – le pet. Ti dve mesti sta tudi edini, ki imata dovolj velike poslovne komplekse, v katerih je lahko nastanjenih 5.000 ali več ljudi. Po en tovrsten projekt imata v gradnji še Amsterdam in Madrid, ki bosta končana čez približno 18 mesecev, potem pa se izbira že konča.

Tudi gradnja lastnih kompleksov za banke ni najbolj privlačna, saj bo, če začno danes, trajalo najmanj štiri leta, preden bodo dela končana, Britanci pa imajo za izhod na voljo le dobri dve leti. Vendar so kljub tem težavam Nemci in Francozi že zelo dejavni pri mamljenju bank z Otoka. In za to imajo milijardo razlogov, natančneje 77,8 milijarde. Toliko, v evrih, so banke zakladnici Velike Britanije leta 2014 plačale v davkih, kar je več kot kateri koli drug sektor, sklene članek.