Odločitev Britancev za izstop iz EU-ja prinaša veliko negotovosti glede gospodarskih in političnih razmer v evropskem prostoru. Daljši proces izstopanja bo imel po pričakovanju mednarodnih institucij negativne posledice tako za EU kot za Združeno kraljestvo.

Na slovensko gospodarstvo bo odločitev za izstop vplivala predvsem posredno, saj bi predvideno znižanje gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah vplivalo na manjše povpraševanje po našem blagu in storitvah, navaja Urad RS-a za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Gospodarska rast evrskega območja je bila v drugem četrtletju po pričakovanjih nižja kot v predhodnih četrtletjih. V predelovalnih dejavnostih se je dejavnost aprila nekoliko povečala, v trgovini na drobno in v gradbeništvu pa že nekaj mesecev stagnira.

Boljše tržne razmere
Razmere na trgu dela se sicer izboljšujejo in pozitivno vplivajo na zasebno porabo, ki bo po napovedih mednarodnih institucij ostala glavni dejavnik gospodarske rasti tudi letos. Cene nafte in surovin se zvišujejo, vendar so še precej nižje kot v preteklih letih.

V Sloveniji se je na začetku drugega četrtletja, ob ugodnih gibanjih stroškovne konkurenčnosti in tujega povpraševanja, nadaljevala rast izvoza blaga in obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih.

Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne porabe se je nadaljevala rast v nekaterih segmentih trgovine in storitvah, povezanih s turizmom. Prihodek v večini drugih tržnih storitev pa se v zadnjih mesecih ni povečal.

Umar navaja, da razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Naraščanje števila delovno aktivnih se je nadaljevalo tudi aprila. Do nadaljnje rasti je prišlo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prometu.

Rast zaposlenosti
V večini dejavnosti ostajajo ugodni tudi obeti za rast zaposlenosti. Na bančnem področju se je upadanje obsega posojil podjetjem in nefinančnim institucijam v zadnjih mesecih stabiliziralo, obseg posojil gospodinjstvom pa se povečuje.

Precej se je umirilo tudi neto razdolževanje podjetij in nefinančnih institucij v tujini, ki povečujejo obseg najetih kratkoročnih posojil. Delež nedonosnih terjatev se je še znižal in je konec aprila znašal osem odstotkov.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je bil v prvih štirih mesecih nižji kot v istem obdobju lani. Prihodki so se medletno sicer nekoliko znižali, kar je bila predvsem posledica nižjih prilivov iz proračuna EU-ja.

Medtem se izboljšanje gospodarskih razmer kaže v rasti prihodkov iz socialnih prispevkov, dohodnine in DDV-ja. Še bolj pa so se medletno znižali odhodki predvsem zaradi nižjih naložb v povezavi z začetkom izvajanja nove finančne perspektive EU-ja, kjer prihaja tudi do zamika pri začetku črpanja.