Medtem ko v evrskem območju kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja nakazujejo nadaljevanje skromne rasti bruto domačega proizvoda v zadnjem lanskem četrtletju, nadaljnje izboljšanje kazalnikov razpoloženja ob koncu leta pa nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj, so se v Sloveniji na prehodu v zadnje četrtletje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti, z izjemo gradbeništva, ohranile na doseženi ravni, je ena od ugotovitev Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih sta po daljšem obdobju rasti ostala na doseženi ravni, v 11 mesecih pa sta bila večja kot pred enim letom. Izvoz tako ostaja glavni dejavnik okrevanja gospodarstva.

Tudi skupni prihodek v trgovini na drobno se v zadnjih mesecih ohranja na podobni ravni. Nadaljevala se je le rast v trgovini z neživili, kar z rastjo v trgovini z motornimi vozili po oceni Umarja nakazuje nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje v segmentu trajnih dobrin. Aktivnost v gradbeništvu se je medtem dodatno zmanjšala in ostaja edina, ki zaostaja za ravnmi izpred enega leta. Razpoloženje v gospodarstvu je medtem v zadnjih treh mesecih leta ostalo na visoki ravni.

Nadaljuje se okrevanje na trgu dela
Okrevanje na trgu dela se je po navedbah Umarja nadaljevalo tudi ob koncu leta 2015. Nadaljnja rast števila delovno aktivnih je predvsem posledica krepitve v predelovalnih dejavnostih. V desetih mesecih je bila ob povečanju v večini dejavnosti zasebnega sektorja rast precej višja kot v enakem obdobju predhodnega leta.

Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju se je ustavila. To na Umarju pripisujejo povečevanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami, težnji po ohranjanju konkurenčnosti in odsotnosti cenovnih pritiskov.

Manjša zadolženost
Razdolževanje nebančnega sektorja pri domačih bankah se je v enajstih mesecih povečalo. To je bila predvsem posledica občutnejšega zmanjšanja obsega posojil podjetij v primerjavi z enakim obdobjem v leti 2014, zmanjšal se je tudi obseg kreditov države. Obseg posojil gospodinjstev pa se je povečal zaradi rasti stanovanjskih kreditov ob oživljanju trga nepremičnin. Na drugi strani so banke v desetih mesecih še povečale neto odplačila obveznosti do tujine, prirast domačih vlog pa se je v 11 mesecih več kot prepolovil.

Javnofinančni primanjkljaj je v desetih mesecih dosegel 785 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem 2014 je bil nižji za 364 milijonov evrov, kar je po navedbah Umarja posledica rasti gospodarske aktivnosti in izboljšanja stanja na trgu dela ter vladnih ukrepov za rast prihodkov in zajezitev odhodkov. Na uradu pričakujejo, da je bila ob koncu 2015 višja rast pri izdatkih za investicije in zato bo primanjkljaj v celotnem 2015 višji kot v desetih mesecih.