Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal še dodatne carine za uvoz iz Kitajske in jih povišal na 125 odstotkov. Potem ko so v soboto za večino držav in ozemelj po svetu začele veljati desetodstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA, so s torka na sredo za določeno skupino zunanjetrgovinskih partneric začele veljati še dodatne carinske stopnje, ki se gibljejo med 11 in 50 odstotki. Kljub šoku in razburjenju je večina ameriških zunanjetrgovinskih partneric, to velja tudi za Evropsko unijo, izrazila željo po pogajanjih in izogibanju nadaljnjemu stopnjevanju trgovinske vojne. Danes je sledila nova Trumpova odločitev. Za države, ki so izrazile pripravljenost na pogajanja, je napovedal 90-dnevno zamrznitev prej napovedanega dviga carin.

Države članice EU-ja so medtem podprle uvedbo carin na uvoz blaga iz ZDA, ki jih je Bruselj sredi marca napovedal v odzivu na uvedbo predhodnih 25-odstotnih dodatnih carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA. Ker bodo ameriške carine zajele za približno 26 milijard evrov evropskega izvoza, je Evropska komisija pripravila dolg seznam izdelkov, za katere bodo večinoma uvedene 25-odstotne carine, za manjši del pa 10-odstotne. Izračuni kažejo, da bi to zajelo uvoz ameriških izdelkov v vrednosti približno 21 milijard evrov.

S finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem se je v Odmevih pogovarjala Manica Janežič Ambrožič.

Sorodna novica Trump za večino držav začasno zaustavil dvig carin, za Kitajsko zvišal na 125 odstotkov

Verjetno je današnje sporočilo iz Washingtona tudi za vas presenečenje. Kaj se je zgodilo?

Živimo v resničnostnem šovu, a na žalost je ta šov precej resen. Mislim, da še pred nekaj meseci nihče v Evropi ni pričakoval, da se bo kaj takega zgodilo. Da se bo država, ki je ves čas veljala za največjo zaveznico držav Evropske unije, obnašala kot neki pobalinski otrok.

Borze so v rdečih številkah zaradi trgovinske oziroma carinske vojne svetovnih razsežnosti. Kaj je po vašem mnenju Trumpa privedlo v to odločitev?

Če mislite na današnjo odločitev ali na odločitev izpred enega dneva … Trdno verjamem, da je od vsega začetka tovrstna politika ZDA popolnoma napačna. To je politika, ki je v nasprotju z ekonomsko teorijo in z današnjimi trgovinskimi tokovi. Svet je vedno bolj globaliziran. Tovrstni ukrepi so bili morda značilni za 18. ali 19. stoletje, ne pa za 21. stoletje. Deluje, kot da ZDA izvajajo poskuse, v smislu, da nekaj naredijo in potem vidijo, kakšen bo učinek, naslednji dan pa to spremenijo. Prav to se zdaj dogaja. A ker imamo v ZDA oblast z ogromnim egom, ne verjamem, da bodo priznali, da je bila to napaka, temveč se bodo iz tega raje izvili drugače. Že lahko slišimo izjave, da so s carinami prisilili svet, da se z njimi pogaja. Toda menim, da je retorika na koncu manj pomembna, bolj pomembno je, kaj se dejansko dogaja. Upam, da bo Evropa, tako kot do zdaj, pokazala enotnost in ne bo "padla" na čisto vsak ukrep. Trenutno se zdi, kot da si ukrepi sledijo, niti ne več na dan, temveč na uro. Mislim, da moramo ostati trezni in ne pretiravati s kakršnimi koli izjavami.

Ena od pomembnih odločitev je, da so za Kitajsko uvedene 125-odstotne carine. Kakšne povračilne ukrepe pričakujete in kako bo to vplivalo na evropski trg?

Nobenega dvoma ni, Kitajska ne bo pokleknila. Gre za drugo največjo ekonomijo v svetu. Na drugi strani tudi zaradi njihove samozavesti. Ukrep uvedbe teh carin pelje v vojno, ki je napaka. Sam bi se ukvarjal predvsem z Evropo. Absolutno verjamem, da je to za Evropo priložnost, nisem pa prepričan, ali jo bo res izkoristila. Ves čas je veljalo, da so ZDA svetovno najpomembnejše pri promociji proste trgovine in odpiranja. Zdaj se je to obrnilo in mislim, da bi morala Evropa postati tisti najpomembnejši del sveta, ki bi promoviral prosti pretok blaga.

Sorodna novica Članice EU-ja podprle povračilne ukrepe proti ZDA za carine na jeklo in aluminij

Iz Washingtona prihaja sporočilo, da so pripravljeni na pogajanja. Je Evropa nanje pripravljena? Je na nov krog pogajanj pripravljena Slovenija?

Skupaj s kolegi po Evropi ves čas poudarjamo, da se je treba pogajati, ne sprejemati ad hoc odločitev. Ne dvomim o tem, da se bo Evropa pogajala in da se bo dovolj poenotila. Seveda so znotraj Evrope velike razlike, tudi glede tega, kaj je za posamezno državo pomembno pri njihovi trgovinski menjavi z ZDA. Res se nadejam, da bo Evropa to izkoristila kot priložnost, ne da se bomo samo pogovarjali o negativnih učinkih.

Carine na uvoz ameriškega blaga naj bi se po popoldanski odločitvi EU-ja krepile v treh delih. Najprej 15. aprila, nato 16. maja in 1. decembra. Kako bo po vašem mnenju vplivala današnja poznejša odločitev Donalda Trumpa na jutrišnje ukrepanje Evropske komisije?

To, kar je Evropska komisija danes – za zdaj še neuradno – predstavila, je pravzaprav odgovor EU-ja na pretekle ameriške ukrepe. Ker ameriška stran ukrepe uveljavlja na dnevni ali pa celo na urni ravni, daje vtis kaotičnosti. Relativno težko se je sproti odzivati in mislim, da je tudi prav, da se ne odzivamo na čisto vse, kar se zgodi, temveč da se o ukrepih razmisli. Odziv EU-ja, ki za večino napovedanih carin ne začne veljati jutri, ponuja dovolj časa. Upam, da se v tem vmesnem času, predvsem na ameriški strani, ljudje orazumijo in da na koncu marsikaj od tega ne bo potrebno.

Časa ni prav veliko, prvi val je napovedan že za prihodnji teden. Na seznamu izdelkov, ki bi jih EU ocarinil, so riž, arašidovo maslo, brusnice, tobak, izdelki iz jekla in aluminija. Decembra bi bila višje ocarinjena tudi soja. Nekatere države so si prizadevale za izločitev določenih izdelkov. Za kaj si je v teh pogajanjih prizadevala Slovenija?

Nobenega dvoma ni, da se Evropa pri odločanju spoprijema z izzivi. Ne mislim le na današnji odziv, temveč na splošno. Velike države seveda ščitijo svoje sektorje. Nobena skrivnost ni, da je ščitenje kmetijstva v Franciji v veliki meri tudi cokla Evropi, da ne doseže določenih trgovinskih sporazumov, ki bi jih morala. Dobro znan primer je Mercosur, trgovinski sporazum z državami Latinske Amerike. Že 20 let se pogajamo, pa ga še zmeraj nismo končali, predvsem ker imajo evropske države tako različne poglede in lahko, recimo, ena ali dve državi blokirata celotno Evropo. To je seveda zelo slabo, tudi današnji odziv je deloma rezultat teh razmer.

Sreča v nesreči Slovenije je, da je naša trgovinska menjava z ZDA relativno skromna. Z izjemo lanskega leta zaznavamo presežek v trgovinski menjavi, zato se Slovenija še ni odzvala z nobenimi konkretnimi predlogi. Poudaril pa bi, da je zelo pomemben ameriški izvoz storitev v Evropo. Govorim predvsem o velikih tehnoloških podjetjih. Mislim, da je tu Amerika ranljiva. Ko se bo Evropa zares odzvala, je to del, kjer jih bo zelo bolelo.

Kako se bo Evropa pogajala, kje Evropa po vašem mnenju ne sme popustiti?

Ukrepi morajo biti recipročni, ali pa malenkost manjši, kot jih izvaja Amerika. Pokazati moramo odločnost in enotnost, ne šibkosti, v smislu, da se moramo hitro pogajati. Evropa se ne sme odzvati enako, ampak ravno obratno: preudarno, enotno in odločno.

Prej ali slej bo na mizi tudi večji uvoz ameriškega plina.

Ja, to je precej zanimivo. Še pred nekaj leti je bila največji izvoznik plina v Evropo Rusija. Spomnite se časa, ko so ameriški tankerji, polni plina, čakali pred obalami Evrope, da bi ga, če bi cene dovolj zrasle, prodali. Že takrat se je nakazalo, da so ekonomski interesi tu zelo visoki. Zato je to vprašanje širšega interesa, kar se tiče nadaljevanja vojne v Ukrajini. V čigavem interesu je, da se ta vojna konča?