Potem ko so ZDA za Kitajsko uvedle neverjetno 104-odstotno carinsko stopnjo in se je Peking odzval z zvišanjem povračilnih carin na uvoz ameriškega blaga s 34 na 84 odstotkov, je Trump zvečer po slovenskem času sporočil, da še zvišuje carine na uvoz kitajskega blaga.

"Zaradi pomanjkanja spoštovanja Kitajske do svetovnih trgov zvišujem carine, ki jih Kitajski zaračunavajo ZDA, na 125 odstotkov s takojšnjo veljavo," je zapisal Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social. "Upamo, da bo na neki točki v bližnji prihodnosti Kitajska spoznala, da izkoriščanje ZDA in drugih držav ni več vzdržno ali sprejemljivo," je dejal.

V istem zapisu je Trump napovedal, da uvaja 90-dnevno zamrznitev napovedanega dviga carin, v tem času pa bodo vzajemne carine ostale 10 odstotkov za tiste države, ki se niso odzvale s povračilnimi ukrepi. Kot je navedel, je več kot 75 držav kontaktiralo s predstavniki ZDA in izrazilo pripravljenost na pogajanja.

Pozneje je novinarjem v Ovalni pisarni povedal, da je o zamrznitvi razmišljal v zadnjih dneh, danes zjutraj pa je odločitev sprejel. "To se je zgodilo precej zgodaj zjutraj," je dejal. "To smo napisali iz srca," je dodal glede svoje objave o zamrznitvi. "Ne želimo prizadeti držav, ki ne želijo biti prizadete in vse se želijo pogajati," je še dejal.

Bela hiša je na omrežju X z velikimi črkami zapisala "ne maščujte se in nagrajeni boste".

V veljavi ostajajo 10-odstotne osnovne carine

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v izjavi novinarjem pred Belo hiše pojasnil, da bodo ZDA obdržale 10-odstotne osnovne carine za večino držav. Izjema so Kitajska, Mehika in Kanada.

Kot je poudaril Bessent, bodo države, ki niso sprejele protiukrepov na ameriško odločitev o uvedbi dodatnih carin, nagrajene. Dvig carin za Kitajsko na 125 odstotkov pa je po njegovih besedah posledica vztrajanja kitajskih oblasti pri stopnjevanju razmer.

Trump pripravljen na pogajanja s Šijem

Pozneje je Trump novinarjem na vprašanje o preobratu v carinski politiki dejal, da je treba biti prožen. Glede Kitajske je dejal, da jo je moral nekdo ustaviti, saj je povzročila največ zlorab v zgodovini. Po njegovih besedah si Peking želi dogovora, a ne ve, "kako se tega lotiti".

Na vprašanje, ali je mogoče doseči dogovor z Evropsko unijo, je dejal, da je mogoče skleniti dogovor z vsemi in da bodo to "pošteni dogovori za vse". "S Kitajsko bo sklenjen dogovor, z vsemi od njih bo sklenjen dogovor," je prepričan. Za EU velja 10-odstotna osnovna carina, uvedena 5. aprila.

"Ši je pameten fant in na koncu bomo sklenili zelo dober dogovor," je dejal pozneje v pogovoru z novinarji v Ovalni pisarni in Šija označil za "enega najpametnejših ljudi na svetu". Ob tem je še dejal, da Ši "točno ve, kaj je treba storiti, on ljubi svojo državo". "V nekem trenutku bomo prejeli telefonski klic in potem gre za tekmo," je bil neposreden Trump.

Preobrat na borzah, trgi rastejo

Ameriške delnice so skokovito narasle, potem ko je Trump napovedal premor. V velikem preobratu je indeks S & P 500 dosegel svoj najboljši dan od oktobra 2008, pridobil je 9,5 odstotka vrednosti, NASDAQ z 12,1-odstotno rastjo najboljši rezultat po januarju 2001 in drugi najboljši dan v celotni zgodovini, Dow Jones pa s 7,8-odstotno rastjo najboljši dan v petih letih, je poročal CNN.

Sorodna novica Članice EU-ja podprle povračilne ukrepe proti ZDA za carine na jeklo in aluminij

Šok ob uvedbi novih carin

Potem ko so v soboto za večino držav in ozemelj po svetu začele veljati desetodstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA, so s torka na sredo za izbrano skupino zunanjetrgovinskih partneric, ki po prepričanju Trumpa in njegove administracije v zunanji trgovini najbolj izkoriščajo ZDA, začele veljati še dodatne carinske stopnje, ki se gibljejo med 11 in 50 odstotki.

Najvišje carine so ZDA uvedle za Kitajsko, po 20-odstotnih, uvedenih marca, bi se te danes morale zvišati še za 34 odstotnih točk, a ker se je Kitajska odzvala s 34-odstotnimi carinami na ameriško blago, jih je Trump dvignil še za 50 odstotnih točk, še preden jih je skupno povišal na 125 odstotkov.

Ukrep je močno pretresel in osupnil svet. Čeprav je Trump carine označil za vzajemne, se vrstijo opozorila, da nimajo ničesar z vzajemnostjo. Carinske stopnje so daleč od povprečnih carinskih stopenj na ameriški uvoz in predstavljajo preprosto delež primanjkljaja v blagovni menjavi ZDA s posamezno partnerico v skupnem uvozu iz te partnerice.

Kljub šoku in razburjenju je večina ameriških zunanjetrgovinskih partneric, to velja tudi za Evropsko unijo, izrazila željo po pogajanjih in izogibanju nadaljnjemu stopnjevanju trgovinske vojne.

Kitajska obljublja odločno ukrepanje

V Pekingu so napovedali, da bo Kitajska sprejela "odločne ukrepe" za zaščito lastnih interesov. Kitajsko finančno ministrstvo je sporočilo, da povračilne carine na uvoz ameriškega blaga s četrtkom zvišujejo s 34 na 84 odstotkov.

Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džjan je poudaril, da ima kitajsko ljudstvo neodtujljivo pravico do razvoja. "Še naprej bomo sprejemali odločne ukrepe za zaščito svojih zakonitih pravic in interesov," je dejal.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da ima država "trdno voljo" za boj v trgovinski vojni z Washingtonom. "Kitajska bo s trdno voljo in številnimi sredstvi odločno sprejela protiukrepe in se borila do konca, če bodo ZDA vztrajale pri nadaljnjem stopnjevanju gospodarskih in trgovinskih omejevalnih ukrepov," je povzela sporočilo ministrstva.

V drugem največjem gospodarstvu na svetu sicer menijo, da lahko trgovinske in gospodarske spore z ZDA rešijo z "enakopravnim" dialogom. "Kitajska in ZDA lahko razlike na gospodarskem in trgovinskem področju rešijo z enakopravnim dialogom in vzajemno koristnim sodelovanjem," je zapisano v beli knjigi, ki so jo pripravili v Pekingu.

Peking je pred tem v torek napovedal, da bo šel v trgovinski vojni z ZDA "do konca". Kot so poudarili, "pritiski, grožnje in izsiljevanje niso pravi način za spopadanje s Kitajsko".

Iz Washingtona sicer prihajajo mešani signali. Trump kot pogoj za pogajanja postavlja, da se blagovna menjava s partnericami tako ali drugače izravna ali preide v presežek.

Trump: Čudovito se bo izteklo

Kot je poročal Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona, je v torek Trump dejal: "Veliko držav prihaja, ker se želijo dogovoriti. Če bi jim pred dvema letoma, tremi ali petimi leti rekel, da bodo skušale skleniti takšne dogovore, bi se nam smejale. Zdaj pa prosijo za sprejem. Čudovito se bo izteklo. Pobirali bomo po dve milijardi dolarjev na dan. To je veliko denarja."

Ameriški finančni minister Scott Bessent pa druge države opozarja, naj ne uvajajo protiukrepov, ker bo sledilo stopnjevanje. "50, 60, morda 70 držav nas je nagovorilo. April in maj, morda tudi junij bodo zelo naporni. Japonska je zelo pomembna vojaška, obenem pa tudi gospodarska zaveznica. Z ZDA ima veliko skupne zgodovine. Ker so pristopili zelo hitro, mislim, da bi morala imeti Japonska prednost," je dejal.

Prav ta pogajalski interes je v torek vplival na gibanje borznih indeksov v ZDA. Potem ko so se po novinarski konferenci Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja nekoliko umirili, so v torek znova padali. Seth Sutel, novinar tiskovne agencije AP, je dejal: "Največji zalogaj je seveda Kitajska, ki ostaja težava. Čeprav v trgovinske pogovore z ZDA vstopata Japonska in Južna Koreja, Kitajska ne. Opolnoči je začel veljati debel sveženj carin. Ta konflikt še ni razrešen. Dokler ne bo, lahko vsi zgolj ugibamo, kaj se bo dogajalo z borzo."

Medijska hiša Bloomberg ocenjuje, da so v nekaj dneh na svetovni ravni zaradi ameriških carin podjetja, ki kotirajo na borzah, izgubila skupaj 10 trilijonov dolarjev, je dodal Stopar.

ZDA so doslej že uvedle tudi več t. i. sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, prejšnji teden pa dodatne 25-odstotne carine za avtomobile. Za to blago nove Trumpove carine ne veljajo. Prav tako za zdaj ne veljajo za farmacevtske izdelke, baker, čipe, les, zlato, energijo in nekatere rudnine, ki niso na voljo v ZDA.

Rusija opozarja na nespoštovanje trgovinskih pravil

Obsežne carine ameriškega predsednika kažejo na njegovo nespoštovanje temeljev mednarodne trgovine, ocenjujejo v Moskvi, kjer obenem izražajo zaskrbljenost zaradi svetovne trgovinske vojne.

Trumpove carine kršijo temeljna pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in dokazujejo prepričanje Washingtona, "da ni več zavezan normam mednarodnega trgovinskega prava", je v pogovoru z novinarji dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Rusija, ki je od začetka vojne v Ukrajini poglobila gospodarske in politične odnose s Kitajsko, je od vrnitve Trumpa v Belo hišo previdna glede kritik na račun politik ameriškega predsednika. Vendar so nekateri pristojni v Moskvi v zadnjih dneh izrazili zaskrbljenost zaradi padanja cen nafte, ki so ključnega pomena za ruske javne finance.

"Vsak šok svetovnemu gospodarstvu, ki grozi z upočasnitvijo gospodarske rasti in splošnim zmanjšanjem potrošnje, negativno vpliva na številne globalne procese," je dejala Zaharova.

Tudi guvernerka ruske centralne banke Elvira Nabiullina je na zaslišanju pred člani ruskega parlamenta trgovinsko vojno označila za veliko tveganje in dejala, da v svetovni trgovini trenutno prihaja do tektonskih sprememb. Po njenih besedah je težko oceniti, kam bodo te spremembe vodile svetovno gospodarstvo in kako bo to vplivalo na Rusijo.

Azijske borze v rdečem

Uveljavitev še višjih carin na uvoz blaga v ZDA je osrednje indekse na azijskih borzah znova obarvala večinoma rdeče. Na vodilni azijski borzi v Tokiu je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, nazadoval za 3,56 odstotka, na 31.836,49 točke.

Znižal se je tudi indeks borze v Sydneyju All Ordinaries, in sicer za 1,85 odstotka. V Seulu je osrednji borzni indeks Kospi izgubil 1,77 odstotka, tečaji delnic v Tajvanu pa so v povprečju padli za pet odstotkov. V Singapurju je indeks STI 2,35 odstotka nižje kot v torek.

Trgovanje na kitajskih borzah je medtem neenotno. V Hongkongu je šel indeks Hang Seng doslej navzdol za 0,68 odstotka, v Šanghaju pa je indeks Shanghai Composite 0,72 odstotka nad izhodiščem.

Padli tudi evropski indeksi

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so po torkovem okrevanju danes znova beležili padce. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 3,17 odstotka.

V Frankfurtu je indeks DAX izgubil tri odstotke, pariški indeks CAC 40 3,34 odstotka. Indeks borze v Londonu FTSE 100 je nazadoval za 2,92 odstotka. Na Dunaju se je indeks ATX znižal za 2,80 odstotka in v Zürichu indeks SMI za 4,15 odstotka. V Milanu je indeks FTSE MIB zabeležil 2,75-odstotni padec.

Tečaj evra pridobiva. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,1026 dolarja, kar je za 0,64 odstotka več kot v torek. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,1045 dolarja (v torek pri 1,0950 dolarja).

Cene nafte na štiriletnem dnu

Cene surove nafte so padle na najnižjo raven v več kot štirih letih. Trge skrbi, da se bo povpraševanje po črnem zlatu zmanjšalo zaradi stopnjevanja svetovne trgovinske vojne, v ospredju katere sta najmočnejši svetovni gospodarstvi ZDA in Kitajska, in da bodo na trgu presežki nafte, je na spletni strani poročal Reuters.

Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 57,54 dolarja, kar je 2,04 dolarja manj kot v torek. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 2,08 evra na 60,74 dolarja.

Poleg tega se je skupina razširjenih proizvajalk nafte OPEC+ pretekli teden odločila, da bo maja povečala črpanje nafte za 411.000 sodov dnevno, kar bo po mnenju analitikov verjetno potisnilo trg v presežek.