V prihodnjem letu naj bi bila rast 2,4-odstotna, kar pomeni izboljšanje v vrednosti 0,1-odstotne točke glede na jesensko napoved, za 2018 pa Umar napoveduje 2,3-odstotno rast.

Glavni razlog za znižano napoved gospodarske rasti predstavlja prehod na novo evropsko finančno perspektivo, s čimer bodo upadle načrtovane investicije, povezane s črpanjem evropskih sredstev. Okrepile se bodo zasebne investicije, vendar ne dovolj, da bi nadomestile padec javnih investicij, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Poleg padca javnih investicij pa na spomladansko napoved vpliva gospodarska aktivnost v evrskem območju. Ta bo letos na približno enaki ravni kot lani, kar pomeni močno poslabšanje od predpostavk, ki jih je Umar upošteval v svoji jesenski napovedi.

Počasna rast izvoza
Po lanski 5,2-odstotni realni rasti izvoza se bo tudi ta letos upočasnila in bo po napovedih Umarja le še 3,7-odstotna. V prihodnjih dveh letih pa se bo izvoz zopet krepil - v 2017 naj bi bila rast 4,8-odstotna, še leto pozneje pa 4,9-odstotna. Nižja rast izvoza je tudi posledica nižjih javnih investicij.

Močan odboj čez dve leti
Šepati bo začelo tudi šibko domače povpraševanje, ki je lani raslo po 2,1-odstotni stopnji. Letos bo tako rast le še enoodstotna, nato pa je v prihodnjih dveh letih pričakovati močnejše domače povpraševanje - v letu 2017 naj bi bila rast 2,3-odstotna, v 2018 pa 2,1-odstotna. Bo pa po napovedih Umarja rasla zasebna poraba.

Pričakujejo tudi ponoven padec naložb v osnovna sredstva. Te so se lani le povzpele za 0,5 odstotka rasti, letos pa je pričakovati njihov triodstotni padec, saj se končuje pretekla finančna perspektiva, kar bo povzročilo precejšen padec državnih naložb. Krepile pa se bodo zasebne investicije predvsem zaradi krepitve kreditnega toka med bankami in podjetji. V letu 2017 naj bi bila rast naložb šestodstotna, še leto pozneje pa petodstotna.

Umar opozarja na neravnovesja
Direktor Umarja pa opozarja tudi na vztrajanje nekaterih makroekonomskih neravnovesij. Letos se tako Sloveniji obeta 0,3-odstotna deflacija, ohranil pa se bo visok presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki je posledica zaostrenega varčevanja in padca investicijske aktivnosti.

Vasle pa opozarja tudi, da že občutimo demografske razmere v Sloveniji. Na trg dela prihajajo manjše generacije, vzdržnost javnih financ bo tako odvisna od strukturnih sprememb. Med drugim je izpostavil tudi pokojninsko reformo, ki bi morala začeti učinkovati že leta 2020.

Mramor: Spremljali bomo davčne prihodke in odhodke
Finančni minister Dušan Mramor nove napovedi Umarja še ni želel komentirati, saj se mora vlada z njo še podrobneje seznaniti. Bo pa nova napoved podlaga za nadaljnje javnofinančne ukrepe, pri čemer bo Mramor posebno pozornost namenil dogajanju pri davčnih prihodkih in odhodkih.

So se pa na popravljeno napoved odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer menijo, da so trenutne napovedi zelo realne. Upajo pa, da se ne bodo uresničile napovedi 3,8-odstotne rasti plač v javnem sektorju, saj bi to glede na predvidevanja bilo pretirano, menijo v GZS-ju. Nasprotno pa v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da je zdaj pravi trenutek za krepitev povpraševanja zlasti z dvigom delavskih plač in zaščito pokojnin, kar bi pomenilo tudi dvig kupne moči.