Po besedah vodje urada (Umar), Boštjana Vasleta imajo lahko analizirani ukrepi na kratek rok negativne posledice, a na dolgi rok se večina izkaže za pozitivne. Opomnil je, da trenutno Slovenija sprejema pomembne dokumente, kot je nacionalni reformni program, izsledki njihovih analiz pa lahko služijo za podlago političnim odločevalcem. "Ker je gospodarski položaj stabilen, menimo, da bi bilo pametno, da se ponovno oživijo pogovori oz. implementacija teh ukrepov," je dodal.

Ob tem je opozoril, da simulirani ukrepi niso neposredno priporočilo vladi, temveč so zgolj izpostavili področja, ki potrebujejo preobrazbo. "Ukrepi pa so v pristojnosti vlade, ki naj jih doreče v razpravi s širšo javnostjo," je dodal.

Aleš Delakorda z Umarja je izpostavil štiri večje strukturne težave Slovenije: upočasnjena rast produktivnosti, slabo učinkoviti mehanizmi na trgu dela, starajoče prebivalstvo in velik proračunski strukturni primanjkljaj. Strukturne reforme so po oceni Umarja do določene mere zmožne nasloviti te težave slovenskega gospodarstva, vendar pa morajo biti sprejete v paketu in ne uvedene zgolj posamično.

Več modelov, več različnih ocen
V Umarju so tako ocenili učinke različnih ukrepov: povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, deregulacija poklicev, manjše obdavčenje najbolj izobraženih kadrov, manj administracije za podjetja, pokojninska reforma, zdravstvena reforma, nižje stopnje nadomestil za brezposelnost, več denarja za aktivno politiko zaposlovanja …

Ocene različnih ukrepov so različne in tudi na Umarju so priznali, da pride do relativno velikega razpona ocen, če isti ukrep obravnavajo z več modeli. Tako bi posamezni ukrepi prinesli od 0,1 do dobrega odstotka višji BDP na dolgi rok, pri čemer je Delakorda poudaril, da se ukrepi ne seštevajo, ker se nekateri izničijo med seboj, mogoča pa je sinergija med nekaterimi.

Boljša učinkovitost izdatkov za raziskave in razvoj bi npr. po oceni Umarja imela velik učinek, prav tako zmanjšanje pomembnejših administrativnih ovir.

Blagodejno bi vplivalo tudi boljše vodenje podjetij
Pozitivno bi vplivali tudi ukrepi za stabiliziranje javnih financ, učinki pa bi bili šele dolgoročni, se pravi v razdobju 10 let. To velja za spremembe pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Nekateri ukrepi, kot sta spremenjena indeksacija pokojnin in izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti, bi lahko primanjkljaj države znižali že na kratek rok, in sicer za okoli 0,3 odstotne točke BDP-ja na leto.

Simulacije kažejo, da bo za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega pokojninskega sistema verjetno nujna kombinacija sprememb upokojitvene starosti in pokojninske dobe ter načina indeksacije pokojnin.