"V letu 2011 ni bila sprejeta nobena velika strukturna reforma. Izzivi, opredeljeni že lani, tako ostajajo pomembni tudi v letu 2012," poudarja Evropska komisija in svari, da so zaradi krepitve pritiskov trgov verodostojna in trajna fiskalna konsolidacija, sanacija bančnih bilanc in pokojninska reforma še nujnejše kot pred letom dni.

"Poslovno okolje ni dovolj privlačno za podjetja in vlagatelje," še poudarja Evropska komisija in dodaja, da se lani poslovno okolje ni izboljšalo, kar pomeni, da je za Slovenijo še težje privabiti naložbe.

Nekaj smo naredili, a ne dovolj
Program stabilnosti, v katerem je opredeljena fiskalna strategija za obdobje 2012-2015, sicer vključuje vse glavne zahtevane elemente. A reformni program ni dovolj natančen, saj ne pove, kako in kdaj bodo izvedene reforme pokojninskega sistema, trga dela in poslovnega okolja, kdo jih bo izvedel in koliko bodo stale.

Glavni cilj proračunske strategije je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2013, toda EK skrbi, da ta cilj zaradi nedorečenosti varčevalnih ukrepov ne bo dosežen.

Nacionalni interes za seboj pustil pogorišče
Komisija je razgrnila tudi povzetek poglobljene analize makroekonomskega stanja v Sloveniji. Ugotavlja, da so hitra rast, kopičenje posojil in močno domače povpraševanje Sloveniji za seboj pustili banke z majhnim kapitalom, odvisne od zunanjega financiranja in prezadolžena podjetja.

Trdna gospodarska rast in izvoz bi to lahko popravila, vendar je to s šibkim zunanjim povpraševanjem, krčenjem gradbenega sektorja, razdolževanjem zasebnega sektorja in fiskalno konsolidacijo težko doseči. Sloveniji svetuje, naj odproda deleže v državnih podjetjih, poenostavi in izboljša poslovno okolje in se izogiba politikam javnih in minimalnih plač, ki bi lahko pomenile pritiske na strošek plač.

"Slovenija se mora vesti odgovorno"
Slovenija se mora do partnerjev v Evropi vesti odgovorno, je v odzivu na ocene in priporočila Evropske komisije poudaril premier Janez Janša. Ob tem opozarja, da Slovenija v zadnjih treh letih ni izpolnila nobene od svojih resnih zavez, zaradi česar so poročila komisije vse ostrejša in vse bolj skeptična.

Janša opominja, da je ocena komisije pomembna in da ne gre samo za to, da se bodo tisti slovenski politiki in strokovnjaki, ki hodijo na sestanke na različne institucije EU-ja, na njih dobro počutili: "Gre tudi za vpliv takšnega stanja na finančne trge in na ceno našega zadolževanja, ki ga še vedno potrebujemo. Gre za neposredne finančne posledice stanja, ki ga na koncu plačajo davkoplačevalci. Tudi tukaj je treba biti verodostojen v odnosu do zunanjega okolja in do naših evropskih partnerjev."

Slovenski ukrepi "usmerjeni v celovito konsolidacijo javnih financ"
Na ministrstvu za finance pa odgovarjajo, da se vlada z dozdajšnjimi dejavnostmi in prihodnjimi zavezami približuje zastavljenim ciljem in priporočilom Evropske komisije, kar bodo zapisali tudi v enotnem odgovoru, ki ga bo vlada Bruslju poslala že v petek.

Finančno ministrstvo ob tem še poudarja, da so slovenski ukrepi usmerjeni predvsem v celovito konsolidacijo javnih financ z zmanjševanjem javne porabe in postopnim uravnoteženjem proračuna, srednjeročno uvedbo ključnih strukturnih reform, kot sta pokojninska reforma in reforma trga dela, ter v razbremenitev in zagon gospodarstva.

Pri tem izpostavljajo v torek predstavljene nove rešitve glede upravljanja državnega premoženja, dolgoročno sanacijo bančnega sistema, spremembe zakonodaje, ki bodo prispevale k odpravi posojilnega krča, izboljšano upravljanje finančnih institucij v državni lasti in dopolnitev regulacije bančnega sistema, da bo lahko ta znova začel spodbujati gospodarstvo.