Hrvaška vlada si prizadeva, da bi se pogajanja kljub negativnemu stališču haaške tožilke začela. Foto: European Community
Hrvaška vlada si prizadeva, da bi se pogajanja kljub negativnemu stališču haaške tožilke začela. Foto: European Community
Haaška tožilka Carla Del Ponte in hrvaški premier Ivo Sanader
Haaška tožilka Carla Del Ponte vztraja, da je pred pogajanji potrebno prijeti generala Anteja Gotovino. Foto: Reuters

Osmerica je na britanskega premierja Tonyja Blaira naslovila pismo, v katerem pravi, da je Hrvaška z izvajanjem svojega akcijskega načrta zagotovila polno sodelovanje s haaškim sodiščem, kar je tudi pogoj za začetek pogajanj.

Pismo je v imenu premierjev 26. 8. poslal predsednik Evropske ljudske stranke Wilfred Martens, novinarji pa so ga videli na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Veliki Britaniji. Podpisniki so še premierji Avstrije, Luksemburga, Italije, Slovaške, Malte, Latvije in Grčije.

Hrvaška bi pogajanja z EU-jem morala začeti 17. marca letos, vendar so ta bila zaradi nezadostnega sodelovanja s haaškim sodiščem odložena za nedoločen čas. Za oceno sodelovanja je EU ustanovila posebno delovno skupino, ki pa svojega mnenja za zdaj še ni podala.

Del Pontejeva neomajna
Skupina se sicer odloča na podlagi mnenja glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, ki pa je Hrvaško znova obtožila, da še vedno ne sodeluje s sodiščem, kot bi morala, in menila, da bi morebiten začetek pogajanj slabo vplival na iskanje pobeglega generala Anteja Gotovine.

Hrvaško vodstvo je to takoj zavrnilo. Predsednik Stipe Mesić je dejal, da Hrvaška v celoti sodeluje s sodiščem, premier Ivo Sanader pa, da začetek pogajanj ne bi vplival na iskanje generala.