Slovenski premier je ob robu foruma ob 60. obletnici haaškega kongresa dejal, da Irci na referendumu o Lizbonski pogodbi odločajo tudi za druge države EU-ja in izrazil upanje, da bodo podprli Lizbonsko pogodbo. "O načrtu B sploh ne bomo govorili, obstaja samo en načrt: ratifikacija in uveljavitev pogodbe januarja 2009," je povedal Janša in dodal, da irska vlada odlično izvaja kampanjo za pozitiven rezultat.

Irska je namreč edina država, ki bo o Lizbonski pogodbi 12. junija odločala na referendumu, saj je tako zapisano v njeni ustavi. Vse druge države Evropske unije so po polomu, ki ga je na referendumih v Franciji in na Nizozemskem doživela ustavna pogodba, Lizbonsko pogodbo raje ratificirale kar v parlamentih.

Lizbonska pogodba le s soglasjem vseh članic
Lizbonska pogodba, ki je nasledila ustavno pogodbo, in je ključna za uresničevanje ambicioznih ciljev EU-ja na področju podnebja, gospodarstva in zunanje politike, bo začela veljati le, če jo ratificirajo vse države članice. Irski "ne" na referendumu bi tako usodno vplival na cilje Unije in njeno prihodnost.

Optimistično na referendum gleda tudi Pat Cox, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, ki je povedal, da je "kampanja za" na Irskem v polnem teku in da se nagiba v smeri pozitivnega rezultata. Na pozitiven rezultat upata tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik Evropske komisje Jose Manuel Barroso.

Pred 60 leti postavili temelje Unije
Janša je na forumu povedal še, da je bil pred 60 leti glavni izziv kako v Evropi zagotoviti mir in jo združiti, danes pa so glavni izzivi EU-ja varnost, podnebje in revščina. V Haagu so zaznamovali 60. obletnico haaškega kongresa, ki je postavil prvi kamen za današnjo Unijo in velja za pomemben mejnik evropskega povezovanja. "Slovenija za to, da je danes del evropske družine, dolguje zahvalo evropskemu gibanju, ki danes praznuje 60 let," je poudaril Janša.

B. T.