Podprl je vodilnega kandidata svoje konservativne politične družine Manfreda Webra in izrazil prepričanje, da bo tovrstni sistem preživel.

"Evropske volitve so največje nadnacionalne volitve na svetu. Vsi moramo vedeti, da smo na ta dan Evropa. Vsak glas šteje. Boriti se moramo proti populistom in skrajnežem – ne s slogani, temveč z dejanji," je izpostavil Juncker pred sibivskim vrhom, ki bo le nekaj tednov pred volitvami.

Pri tem je ostro kritiziral osebne napade v politični razpravi, kakršni so nedavne primerjave predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska s Hitlerjem in Stalinom. "To je popolnoma nesprejemljivo," je poudaril. Vodja komisije je poudaril tudi pomen enotnosti, saj le ta zagotavlja boljšo prihodnost.

"Dobre razloge imamo za upanje in nikakršnih za strah pred prihodnostjo," je poudaril in presodil, da je današnja Unija močnejša od včerajšnje. V Sibiuu in po njem mora Unija po Junckerjevih besedah pokazati, da je odločena sodelovati. S politično voljo je po njegovem prepričanju dolgoročne cilje mogoče uresničiti, in to brez odpiranja pogodb. Nisem proti spreminjanju pogodbe, a veliko je s politično voljo mogoče storiti v okviru obstoječih pogodb, je dejal.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz sicer pred vrhom v Sibiuu poziva k spremembam pogodbe, a viri pri EU-ju pravijo, da na vrhu ne pričakujejo nikakršnih odločitev o tem, temveč le, da bo avstrijski kancler predstavil in pojasnil svoje ideje. Juncker je poudaril tudi pomen osredotočenosti na uresničevanje začrtane strategije.

"Odločati moramo o stvareh, ki so resnično pomembne in s katerimi se je mogoče spopasti na evropski ravni. Če poskušaš storiti vse, se lahko na koncu zgodi, da ne storiš ničesar," je opozoril. Junckerjeva komisija, ki se ji mandat izteče konec oktobra, je sicer že pretekli teden predstavila pet prioritet za naslednji politični cikel v letih 2019-2024: varnost, konkurenčnost, pravičnost, trajnost in vplivnost.

"Komisija zadnje priložnosti"

Juncker je novinarsko konferenco izkoristil za hvalospev svoji komisiji, ki jo je ob začetku mandata opisal kot "komisijo zadnje priložnosti". Med dosežki je izpostavil svoj prispevek k temu, da je Grčija kljub resni krizi ostala članica območja evra, naložbeni načrt, ki se ga je prijelo ime Junckerjev načrt, znatno izboljšanje gospodarskega položaja in skrčenje zakonodajnih predlogov. Izpostavil je tudi dve napaki, ki ju je storil: da se je prepozno odzval na afero luxleaks, ki je zaznamovala začetek njegovega mandata, in da je poslušal nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona ter se ni vmešal v razpravo pred referendumom o brexitu, saj da bi lahko komisija bistveno prispevala k razkrivanju laži v kampanji.

Komentiral je trgovinske odnose z ZDA, pri čemer je izpostavil, da je mogoče zaupati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ko gre za trgovinske odnose, in da EU izpolnjuje svoje zaveze.

Prav tako je komentiral svoj buren odnos z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je pred kratkim odrekel podporo vodilnemu kandidatu konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredu Webru. Juncker je dejal, da je to Webrova stvar, ne njegova, kar pa ne pomeni, da ne podpira Webra.

Na vprašanje, ali bo sporni koncept spitzenkandidatov preživel, je Juncker, ki je bil pred petimi leti sam vodilni kandidat EPP-ja in je nato postal predsednik komisije, odgovoril, da so poskušali sistem zrušiti tudi pred petimi leti in da jim niti tokrat ne bo uspelo. Voditelji 27 članic EU-ja – brez britanske premierke Therese May – bodo v četrtek v Sibiuu v Romuniji predvidoma sprejeli izjavo z desetimi zavezami prihodnjim generacijam in oris strateške agende za obdobje 2019–2024, ki naj bi jo uradno potrdili junija. Namen je, da na dan Evrope posredujejo sporočilo enotnosti in zaupanja v prihodnost.

Kot ključne prioritete za prihodnji petletni politični cikel naj bi opredelili varnost državljanov in varstvo svoboščin, razvoj gospodarskih temeljev, oblikovanje bolj zelene, pravične in vključujoče prihodnosti ter spodbujanje vloge Evrope v svetu. V razpravi o prioritetah in izzivih v prihodnjih petih letih se voditelji ne bodo mogli izogniti vprašanju imenovanj na visoke položaje v institucijah EU-ja, ki bodo sledila volitvam.

Tusk naj bi v četrtek v Sibiuu posredoval niz sporočil v povezavi s tem, vključno z napovedjo izrednega vrha EU-ja kmalu po volitvah, ki se pričakuje 28. maja. V Bruslju sicer neuradno poudarjajo, da bo to v vsesplošno olajšanje vrh brez brexita in da je treba ustvariti prostor za spoprijemanje z drugimi vprašanji, ključnimi za prihodnost.