Hrvaški Jutarnji list zatrjuje, da se je Slovenija odločila, da Hrvaške ne spusti v EU do leta 2015.

Tako druga kot tretja stran časopisa sta posvečeni slovensko-hrvaškim odnosom, časopis pa piše še, da se je naša država očitno odločila, da bo na vstop Hrvaške v evropsko povezavo vložila veto.

Avtor članka se sicer sklicuje na neimenovani zahodni diplomatski vir, ki trdi, da je slovenska odločitev posledica prepričanj slovenske politične elite, ki naj bi menila, da je vstop Hrvaške v EU zadnja priložnost, da se za vedno natančno določijo meje med sosedama.

Poleg "bushizmov" še "mesićizmi"
Na izjavo Stipeta Mesića, da se Slovenija za izhod na morje lahko zahvali hrvaškim partizanom, pa so se nekateri hrvaški mediji odzvali kritično. Kot piše spletni portal z novicami index.hr, se hrvaški volivci, če bodo kdaj pogrešali nenavadne spodrsljaje odhajajočega ameriškega predsednika Georgea Busha, znamenite "bushizme", lahko potolažijo s tem, da jih bo Stipe Mesić s svojimi "mesićizmi" zabaval še leto dni dlje.

Kot je znano, je hrvaški predsednik slovensko javnost v torek razburil z izjavo, da bi Slovenija, če hrvaški partizani ne bi osvobodili Istre in Trsta, na morje gledala z razdalje dvajsetih kilometrov. Toda čeprav je komentar točen, je vprašljivo, ali je v položaju, v kakršnem je Hrvaška, tudi primeren, meni pisec članka na index.hr. Po njegovih besedah gre za populistično tolmačenje kompleksne skupne zgodovine tega prostora, zaradi katerega Hrvaški grozi regresija v mračnejše čase, ki bi jih moralo biti že konec.

"Mesićev argument podoben srbskemu v 80. letih"
Še bolj pa vznemirja, da je Mesić uporabil argument, ki se je v 80. letih uporabljal ob neki drugi priložnosti, še piše index.hr. Tedaj se namreč ni govorilo o hrvaških partizanih, temveč o srbski pehoti, ki naj bi se v prvi svetovni vojni žrtvovala za svoje "nehvaležne brate" in jim omogočila, da so z vstopom v skupno državo ušli usodi premagancev. Najmanj, kar potrebujemo, so "duhoviti" politiki, ki se niso ničesar naučili iz zgodovine, ki se enkrat lahko ponovi kot farsa, drugič pa kot tragedija, še meni pisec članka.

Številni hrvaški mediji poleg tega navajajo izjavo v Trstu živečega slovenskega zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki je med drugim dejal, da je Mesićeva izjava deloma točna, vendar pa ga žalosti, saj se tako ruši vojno tovarištvo slovenskih in hrvaških partizanov ter da se prepira o obrobnih vprašanjih.

"Naroda prej nikoli nista bila v sporu"
Zaskrbljenost nad stanjem odnosov med sosedama je medtem izrazila tudi skupina slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, ki želijo, da bi se nesporazumi čim prej rešili. K iskanju skupnega jezika so pozvali tudi obe vladi.

Kot menijo Vasko Simoniti, Peter Štih, Peter Vodopivec ter njihovi hrvaški kolegi Ivo Banac, Neven Budak in Ivo Goldstein, nereševanje odprtih vprašanj v obeh družbah povzroča skrajno nezaželene težnje in škoduje mednarodnemu položaju obeh držav.

Prav slovenska in hrvaška zgodovina se med evropskimi zgodovinami odlikujeta po tem, da naroda nikoli nista bila v medsebojnem sporu, čeprav že stoletja živita v sosedstvu, še opozarjajo zgodovinarji. Zato bi prav ta zgodovina lahko pomenila vzor za sodelovanje med narodoma in državama, so zapisali v skupni izjavi.

E. S.