Debata v radijskem studiu je tekla o prihodnosti mladih, po oddaji pa se je debata preselila na spletno aplikacijo Gymnasium.eu. Statistični podatki za Evropsko unijo so vsaj na prvi pogled spodbudni. Stopnja brezposelnosti se v evropskih državah od leta 2013 naprej zmanjšuje. V Evropski uniji je bilo novembra 2016 20 milijonov in pol brezposelnih ljudi (8,3 odstotka), kar je slab odstotek manj kot novembra 2015. Razlike med državami članicami so sicer velike: na Češkem je brezposelnost manj kot 4-odstotna, v Grčiji več kot 23-odstotna. Še večje so razlike v številu brezposelnih mladih – v Nemčiji jih je brez dela le 7 odstotkov, v Grčiji in Španiji skoraj polovica.

Zaposlovanje mladih prednostna naloga evropskih institucij
Že nekaj let je zaposlovanje mladih prioritetna naloga Evropske unije in njenih institucij. O tem govorijo tudi besede predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja septembra lani: "Ne morem in nočem sprejeti tega, da je Evropa celina brezposelnih mladih. Ne morem in nočem sprejeti tega, da bi lahko bili milenijci, generacija Y, prva generacija v zadnjih 70 letih, ki je bolj revna od svojih staršev."

Številni evropski programi (pobuda za zaposlovanje mladi, jamstvena shema za mlade, programi za izmenjave študentov in pripravnikov, pakt za mlade, zavezništvo za mlade, ErasmusPro, programi Evropskega socialnega sklada) so prispevali k temu, da je danes 1,6 milijona mladih manj brez dela kot leta 2013. Le pobuda za zaposlovanje mladih namenja v obdobju od 2014 do 2020 zaposlovanju mladih 6,4 milijard evrov, po predlogu Evropske komisije še dodatni dve milijardi. Do zdaj jo je izkoristilo že devet milijonov mladih. Decembra je bila vzpostavljena tudi Evropska solidarnostna enota, ki bo mladim omogočala pripravništva ali prostovoljno delo v projektih doma ali na tujem, ki pomagajo lokalnim skupnostim in ljudem po Evropi.

Stopnja brezposelnosti mladih je dvakrat višja od splošne brezposelnosti
Kljub vsemu temu pa prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela ostaja eden najtežjih korakov pri osamosvajanju mladega človeka, stopnja brezposelnosti med njimi pa je še vedno za več kot dvakrat večja kot v splošni populaciji. Novembra 2016 je bilo nevključenih v izobraževalni sistem in brez dela 4 milijone 280 tisoč mladih, starih do 25 let. To je slabih 19 odstotkov generacije, ta delež pa se je zaradi omenjenih evropskih programov, strategij nacionalnih držav in tudi boljše gospodarske klime v primerjavi s preteklimi tremi leti nekoliko znižal. Leta 2015 je bilo brezposelnih 19,5 odstotka mladih do 25 let, leta 2013 pa več kot 23 odstotkov. Delež brezposelnih mladih se znižuje tudi v Sloveniji, ostaja pa vseeno visok: decembra 2016 je bilo na zavodu za zaposlovanje med brezposelnimi 21,6 odstotka mladih, starih do 29 let, medtem ko jih je bilo leta 2013 več kot četrtina. Brez dela je bilo decembra še vedno več kot 21 tisoč mladih, tri četrtine zaposlenih mladih pa je po podatkih Mladinskega sveta Slovenije vključenih v prekarno obliko dela. Ni čudno, da zato odhajajo s trebuhom za kruhom tudi v tujino. Leta 2015 se jih je iz Slovenije izselilo 8.600.

Kaj mladim prinaša prihodnost?
Ali bodo evropski in nacionalni programi mladim zagotovili lažji prehod na trg dela in boljšo prihodnost? Raziskave javnega mnenja kažejo, da 57 odstotkov mladih v Evropi meni, da so bili v času krize v svoji državi odrinjeni na rob, več kot 60 odstotkov jih ne želi študirati ali iskati zaposlitve v drugi državi članici, večina jih ni slišala za jamstveno shemo za mlade. Kakšno rešitev bi prinesel univerzalni temeljni dohodek, s katerim so se že spogledovale nekatere države in ga pilotno uvedle za določeno skupino uporabnikov? Ali bi univerzalni temeljni dohodek ljudi polenil? Ali pa bi se z njim lahko borili proti revščini in socialni izključenosti, ki sta leta 2015 v Evropski uniji ogrožali 119 milijonov ljudi? Kako socialna naj bo Evropa prihodnosti? Kako naj v neizprosnem boju na trgu dobrin in storitev konkurira drugim, mnogo bolj neoliberalno usmerjenim gospodarstvom, in kako naj zaščiti svojega delavca, svojega človeka? Kako bodo mladi tudi sami poskrbeli za svojo socialno in finančno varnost ter kakšno prihodnost vidijo zase in svojo družino?

Srednja trgovska šola Ljubljana in Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sta v drugem krogu sodelovali z istima ekipama kot v prvem. Neža, Sara in Urban iz ljubljanske šole so poudarili, da je pri revščini težava tudi to, da postajajo zmeraj bolj revni zaposleni in torej zaposlitev ni pogoj za dostojno in varno življenje. Prav tako je za našo družbo značilna marginalizacija in stereotipizacija revnih kot tistih, ki ne znajo, ki so leni ali neumni. Skrbi jih tudi vedno večja prekarizacija zaposlitev, mladi pa so na trgu dela v slabšem položaju kot starejši, ki že imajo delovne izkušnje. Tim, Nejc in Nik iz celjske šole so bili v oddaji bolj optimistični, saj je po njihovem Evropska unija že uvedla kar nekaj programov in projektov, ki izboljšujejo položaj mladih na trgu dela in njihovo mobilnost ter jim ponujajo kar nekaj možnosti za iskanje novega znanja in delovnih izkušenj – na primer Erasmus plus. Tudi za njih pa ostaja velika težava revščina zaposlenih, ki delajo, pa s svojimi plačami vseeno padejo pod prag revščine.

Razmišljanju mladih o tej temi, njihovim idejam in vprašanjem za sovrstnike in evropske poslance ste lahko prisluhnili na Prvem programu Radia Slovenija.