Do leta 2013 je Evropska unija za raziskave in tehnološki razvoj namenila dobrih 50 milijard evrov ali sedem milijard evrov na leto. Premier Janez Janša, ki je uvodoma nagovoril zbrane na konferenci, je dejal, da je v Sloveniji najizrazitejši problem preoblikovanja znanja v koristne izdelke in storitve.

Prvi razpis sedmega programa se izteče konec aprila, njegov glavni cilj pa je odgovoriti na vprašanje, kako izboljšati kakovost življenja in ostati konkurenčen.

Program je 600 raziskovalcem predstavil evropski komisar za znanost in razvoj Janez Potočnik in dejal, da moramo vedeti več, biti boljši, kar je edini odgovor, ki naj vodi v sklep, da je družba znanja ključna.

Program 60 odstotkov denarja namenja projektom, v katerih sodelujejo raziskovalci iz večih držav. Slovenija bo vplačala 146 milijonov evrov, uspešnost črpanja denarja pa bo odvisna od prijavljenih projektov.

Potočnik: Največji izziv podnebne spremembe
Potočnik je v svojem nagovoru udeležencem med drugim povedal, da v komisiji pozorno spremljajo napredek v smeri uresničevanja lizbonskih ciljev in menijo, da je Slovenija na dobri poti, da v praksi uresniči potrebo po usmeritvi v družbo znanja. Pohvalil je odločitev vlade, da bo krepila raziskovalne kapacitete, tako človeške kot tudi infrastrukturne, tudi s strukturnimi in kohezijskimi sredstvi. Med globalnimi izzivi prihodnosti pa je Potočnik izpostavil podnebne spremembe.

Tema, ki bo med slovenskim predsedovanjem najbolj zaznamovala naše skupne delo, pa bo zagotovo krepitev Evropskega raziskovalnega prostora. Koncept je star toliko kot lizbonska strategija in je tudi v njenem srcu, je še povedal komisar Potočnik.

Prvi razpisi v okviru programa so bili objavljeni že 22. decembra 2006.