Evropski socialni sklad (ESS) je najstarejši med strukturnimi skladi, ustanovljen je bil pred šestdesetimi leti z Rimsko pogodbo, bil pa je tudi tema zadnje Valove izvidnice na Valu 202. Z njim so želeli zmanjšati razlike med regijami in državami članicami Evropske unije, pa tudi danes je glavni namen Evropskega socialnega sklada spodbujanje zaposlovanja, pridobivanje novih znanj, vključevanje izključenih in izboljšanje kakovosti življenja državljank in državljanov Evrope.

Kaj imajo skupnega elektrikar, pek, slaščičar, mesar, mizar, zidar, gozdar in dimnikar? To so deficitarni poklici. Dijaki, ki izberejo izobraževanje za enega izmed 24 deficitarnih poklicev, se lahko prijavijo na razpis za štipendije, ki so sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada. Vsako leto podelijo 1.000 štipendij, štipendija pa znaša 100 evrov na mesec.

Keramičarstvo ga je rešilo
Med deficitarnimi poklici je tudi polagalec keramičnih oblog ali keramičar po domače. S tem pa se že vrsto let ukvarja znani slovenski reper Boštjan Čukur oz. 6pack Čukur, kot je bolje poznan, ki mu ni jasno, zakaj se več mladih ne odloči za to. "To je tako, kot da bi se hotel iti posel in ti nekdo pove, kaj se bo prodajalo, ti pa te priložnosti ne izkoristiš," je ponazoril.

Sam je prav tako imel sanje, da se bo ukvarjal z glasbo, a mu je velika recesija leta 2008 prekrižala načrte, saj je povpraševanje po nastopih usahnilo. Takrat mu je njegov osnovni poklic prišel zelo prav. "Kar naenkrat ni bilo ničesar in takrat je mene rešila keramika. Čeprav je bilo gradbeništvo v upadu, so ljudje to še vedno potrebovali," je pojasnil, pri čemer spodbuja mlade, naj razmislijo o pridobitvi deficitarnega poklica, saj lahko še vedno pozneje pridobijo tudi višjo izobrazbo, če to želijo.

Še vedno je deležna začudenih pogledov
Pridobitev deficitarnega poklica je v okoliščinah, ko je stopnja brezposelnosti med mladimi kar 16-odstotna, dobra naložba. Mladi diplomanti namreč težko dobijo zaposlitev takoj po koncu študija, med njimi je tudi Patricija Špik, ki je sicer najprej želela postati veterinarka, končala je študij živilstva, a trenutno sedi za volanom avtobusa kot voznica. "Veliko potujem, spoznavam nove ljudi in nove kraje, deklet pa je v tem poklicu še malo. Potniki so začudeni in na začetku malce nezaupljivi, vendar je na koncu vse v redu," opiše svojo izkušnjo.

ESS sofinancira tudi izobraževalne programe za ranljive družbene skupine. Enega izmed njih izvaja Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki že drugo leto zapored v sodelovanju z novogoriškim zavodom za zaposlovanje izvaja računalniško opismenjevanje za ranljive skupine ljudi.

Tega izobraževanja se je udeležila tudi Irena Mihelj iz Ajdovščine. Irena je končala študij zgodovine in teologije. Že dolgo je brezposelna, vendar je po njenih besedah edina slepa oseba v Sloveniji, ki se je naučila norveški jezik. "Meni je to pomenilo zelo veliko, naučila sem se osnovne pismenosti, pozneje pa sem se še dodatno izobraževala," je povedala. Opozorila je, da so slepi in slabovidni v času močno grafičnih spletnih strani močno prikrajšani. Sama si želi uveljaviti svoje znanje norveščine, prevedla pa je tudi svoj prvi kriminalni roman s tematiko Tour de Francea, a še ni našla založnika. Skrbi pa jo, da ji bo nov zakon o osebni asistenci odvzel dodatek za pomoč in postrežbo.

Vedno premalo denarja
ESS je danes vse bolj ciljno usmerjen in strateški instrument, ki podpira strukturne reforme, vendar so razlike v brezposelnosti med državami članicami še vedno velikanske, zato se poraja vprašanje, ali je sklad sploh dosegel svoj namen. V Bruslju ga še vedno vidijo kot pomemben instrument, čeprav ima omejen učinek, a ne nezanemarljivega – v sedmih letih je pomagal do zaposlitve 10 milijonom Evropejcev. Njegova šibkost pa še vedno ostaja omejena količina denarja. Sklad je težak 19 milijard evrov, samo za odpravo brezposelnosti mladih pa bi potrebovali 21 milijard evrov letno.