Podjetji sta kartelni dogovor sklenili že leta 1975, a ga po liberalizaciji leta 2000 nista ukinili. Foto: EPA
Podjetji sta kartelni dogovor sklenili že leta 1975, a ga po liberalizaciji leta 2000 nista ukinili. Foto: EPA
Neelie Kroes
Komisarka poudarja, da komisija ne bo imela nobenega posluha za kartelne dogovore. Foto: EPA

Nemški Eon in njegova plinska podružnica Eon Ruhrgas ter omenjeni francoski plinski velikan bodo morali plačati navedeni znesek. Gre za prvo kazen Evropske komisije za kakšno podjetje iz energetskega sektorja in drugo najvišjo kazen sploh v kakšnem kartelnem primeru. Komisija ima sicer pravico, da podjetju v takem primeru dosodi kazen v višini do 10 odstotkov letnega prometa. Tako bi lahko skupaj kazen znašala okoli 1,5 milijarde evrov, saj so prihodki Eonove podružnice lani znašali 87 milijard evrov, GDF-jevi pa 68 milijard evrov. Najvišja kazen do zdaj je bila 1,38 milijarde evrov za proizvajalce avtomobilskega stekla.

Eon oz. Eon Ruhrgas in GDF Suez (takrat še Ruhrgas in Gaz de France) sta leta 1975, ko sta se odločila za skupno izgradnjo plinovoda MEGAL, po katerem ruski plin čez južno Nemčijo teče v Francijo, sklenila tudi, da bosta plin, ki priteka po tem plinovodu, prodajala le na svojem domačem trgu in tako ne bosta tekmovala drug z drugim na nemškem in francoskem
trgu.

Takrat sta imeli obe podjetji uzakonjen monopol vsak na svojem domačem trgu, kartelni dogovor pa je ostal v veljavi tudi po prvem valu liberalizacije energetskega trga v Uniji leta 2000 in je trajal do septembra 2005.

Podjetjema je takšen dogovor omogočil, da ohranita močna položaja na svojih trgih, ko so se plinski trgi liberalizirali, nemškim in francoskim potrošnikom pa sta onemogočala uživanje koristi liberalizacije trga, kot sta večja izbira in več cenovne konkurence, poudarja komisija.

Komisija protikonkurenčnega delovanja ne bo prenašala
Evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je dejala, da odločitev komisije pošilja močan signal akterjem na energetskem trgu, da komisija ne bo prenašala nikakršne oblike protikonkurenčnega delovanja. Pri tem posvarila, da je razdelitev trga ena najhujših oblik kršitve konkurenčnega prava EU-ja.

Komisija je pri določitvi kazni upoštevala obseg prodaje plina iz plinovoda MEGAL, glede na podobno velikost obeh podjetij, protikonkurenčni namen dogovora in enak lastniški delež v plinovodu pa je komisija določila enaki kazni za obe družbi.

Proti GDF-ju še ločen postopek
Postopek proti podjetjema so začeli leta 2007, leto dni po tem, ko je v obeh podjetjih komisija opravila nenapovedane preiskave. Hkrati proti francoskemu podjetju vodi ločen postopek zaradi prevladujočega tržnega položaja na francoskem plinskem trgu, ker naj bi domnevno omejeval dostop konkurence do zmogljivosti za uvoz plina v Francijo.

GDF tega ne priznava, je pa vseeno napovedal veliko zmanjšanje dolgoročnih rezervacij za uvoz plina v Francijo, ki so bili glavni omejevalni dejavnik za tekmece. Bruselj je to že preučil, prav danes pa je povabil vse zainteresirane, da ji predstavijo svoja mnenja in pomisleke glede zavez francoskega plinskega velikana.