S tem bo konec državnih monopolov pri dostavi lahkih pošiljk, pisem in razglednic. Države članice imajo zdaj štiri leta časa za to, da se prilagodijo novim razmeram, sistem pa bo začel veljati leta 2011. Evropska komisija je predlagala že leto 2009, a so v parlamentu mnenja, da bodo pošte potrebovale več časa za prilagoditev.

Mnoge države so sicer zelo zadržane do novega sistema, saj menijo, da lahko privede do odpuščanja delavcev. Trg poštnih storitev je vreden 90 milijard evrov letno.

V Sloveniji priprave že v teku
Časa do leta 2011 je dovolj, saj se Pošta Slovenije na liberalizacijo pospešeno pripravlja z nekaterimi ukrepi že nekaj časa. Vodja službe za odnose z javnostmi Jasmina Bernard pojasnjuje, da je liberalizacija dobrodošla, največjo korist od same liberalizacije pa bodo imeli uporabniki, ki bodo lahko izbirali med različnimi ponudniki poštnih storitev.

Med konkretnimi ukrepi je omenila morebitno povezovanje Pošte Slovenije z enim ali več strateškimi partnerji pri prenosu pošiljk v mednarodnem prometu, mogoči pa bodo tudi interni organizacijski ukrepi. Med temi Bernardova omenja racionalizacijo mreže poštnih enot skozi preoblikovanje v premične pošte, pogodbene pošte ter povečevanje avtomatizacije usmerjanja poštnih pošiljk.

Med ukrepe sodi tudi analiza segmenta zaposlitvene politike. Glede na zdaj znane podatke in kazalnike pa po njenih besedah na PS-ju ne vidijo nevarnosti odpuščanja zaposlenih ob liberalizaciji.

PS: Liberalizacija kot poslovna priložnost
Pošta Slovenije se na liberalizacijo pospešeno pripravlja tudi v smislu proučevanja novih poslovnih možnosti - tako z novimi storitvami in diverzifikacijo obstoječih kot tudi z novimi trgi. Med njimi izpostavlja storitve v logistiki, financah in prodaji blaga ter razširitvi dejavnosti na trge nekdanje Jugoslavije.

Bernardova dodaja, da je Pošta Slovenije že zdaj soočena s konkurenco na trgu, predvsem na področju prenosa paketov, direktne pošte, publikacij in še prav posebej na področju storitev hitre pošte.