Naša država se tako še bolj oddaljuje od ciljev, ki jih predvideva lizbonska strategija. V skladu z njimi bi morala do leta 2010 sredstva za raziskave in razvoj v članicah EU-ja doseči vsaj tri odstotke BDP-ja. Za primerjavo: druge novinke v povezavi (Latvija, Estonija, Ciper) svoj delež povečujejo, Slovenija pa je med letoma 2001 in 2005 sredstva znižala z 1,55 na že omenjenih 1,22 odstotka.

Unija si želi Japonsko a bo kmalu celo za Kitajsko
Vse države Evropske unije, vključno z Romunijo in Bolgarijo, so v letu 2005 porabile nekaj več kot 200 milijard evrov za raziskave in razvoj, kar predstavlja 1,84 odstotka BDP-ja. To je enako kot leta 2004. EU za raziskave in razvoj namenja mnogo manj kot druga svetovna gospodarstva. ZDA so leta 2004 za to področje dale 2,68 odstotka, Japonska pa kar 3,18 odstotka BDP-ja, kar je dejanski cilj Bruslja. Uniji je za petami Kitajska, ki je v letu 2005 za raziskave in razvoj namenila 1,34 odstotka BDP.

Vse le ni tako črno, saj se dejanski zneski sredstev za raziskave in razvoj v Uniji z leti povečujejo. V zadnjih petih letih so se zneski višali povprečno za 1,5 odstotka letno, vendar nas tudi tu prehitevajo ZDA s 1,7- in Japonska z 2-odstotno povprečno letno rastjo sredstev.

Evropska komisija je v podporo vzpostavitvi skupnega Evropskega raziskovalnega prostora zagnala nov spletni portal ERAWATCH, ki vsebuje informacije o raziskovalnih sistemih in politikah v EU.