Volišča so se zaprla že ob 14. uri, okoli 220.000 Luksemburžanov pa je moralo odločati o usodi evropske ustavne pogodbe. Udeležba na referendumu je bila namreč obvezna.

Referendum je odločal tudi o politični usodi luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja, ki je obljubil, da bo v primeru zavrnitve po skoraj enajstih letih odstopil s položaja.

Zadnje objavljene javnomnenjske raziskave so napovedale, da bo ustavo podprlo 55 odstotkov volivcev, 45 odstotkov pa naj bi ji nasprotovalo. Ta številka je bila konec lanskega leta veliko višja, saj bi jo podprlo kar 75 odstotkov. Večina politikov, elita in mediji so ustavo podpirali, vendar pa je nedavna zavrnitev Francije in Nizozemske nanjo vrgla temno senco.

Odzivi politikov
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je luksemburški da ustavni pogodbi Evrope pozdravil z izjemnim zadovoljstvom. Menil je, da gre za močen signal v prid dokumentu, ki je doživel hud udarec z dvojno zavrnitvijo.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je dejal, da je sporočilo sprejetja to, da ustava ni mrtva po glasovanjih v Franciji in na Nizozemskem. "Poklicalo me je mnogo kolegov, ki so menili, da je ustava dobila nov zagon," je dejal in napovedal, da je ustavo še vedno mogoče potrditi.

Na izid referenduma se je odzval tudi slovenski politični vrh. Predsednik slovenske vladeJanez Janša pa je menil, da je bila to pogumna odločitev in da bodo zaradi današnjega izida lažje uveljavljene številne rešitve iz tega dokumenta. Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je ocenil, da izid predstavlja pomemben korak politike nadaljnjega evropskega povezovanja. Predsednik DZ-ja France Cukjati je zapisal, da je to pozitivno in spodbudno sporočilo vsem članicam Evropske unije.

O Luksemburgu
Luksemburg je najbogatejša evropska država, ki iz evropske blagajne dobi več denarja na prebivalca kot katera koli druga država.

Ne glede na to pa se veliko ljudi boji mednarodnega kriminala, priseljevanja in brezposelnosti, ki je sicer nizka, vendar pa vztrajno narašča.