Po neuradnih informacijah je slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos prejela podporo 59 od 79 članov odbora za zunanje zadeve (AFET), za potrditev pa jih je potrebovala 51.

Uradni izid glasovanja vseh političnih skupin sicer še ni znan, da je bila slovenska komisarska kandidatka na odboru potrjena, pa so po družbenem omrežju X že sporočili iz liberalne politične skupine Renew. Poleg liberalcev so po neuradnih informacijah zanjo glasovali še predstavniki desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D), Zelenih ter skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ERC).

Preostale tri od skupno osmih političnih skupin je medtem po neuradnih informacijah niso podprle. To so skupina Evropske levice ter skupini Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov.

Poleg pristojnega AFET-a so bili kot povabljeni na dobre tri ure trajajočem zaslišanju slovenske komisarske kandidatke Marte Kos prisotni še člani odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) in odbora za ustavne zadeve (AFCO) ter člani pododbora Afeta, ki je pristojen za človekove pravice (DROI).

Slovenska kandidatka je člane odborov nagovorila v slovenščini, angleščini in nemščini, v sklepnem delu pa je spregovorila tudi v ukrajinščini. V 15-minutnem uvodu je najprej na kratko povzela svojo karierno pot, ki je vključevala delo novinarke in dopisnice ter nato slovenske veleposlanice v Nemčiji, Latviji, Švici in Liechtensteinu, nato pa predstavila svoje prioritete.

Sorodna novica Slovenski evroposlanci po zaslišanju Marte Kos njene odgovore glede širitve označili za kakovostne

"Živimo v času globokih sprememb. Svetovno ravnovesje moči se hitro spreminja in postavlja pod vprašaj naše demokratične vrednote in institucije. Avtoritarni režimi želijo propad Evrope, ruska vojna proti Ukrajini pa nas jasno spominja na bistveno vlogo EU-ja – ne le pri spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka, temveč tudi kot ključno varovalo pred tiranijo in promotor miru," je dejala. Poudarila je, da je moralna dolžnost EU-ja, da je najmočnejši možni partner in zaveznik ukrajinskega naroda. "Podpirati Ukrajino in se upirati ruski agresiji je zame absolutna prednostna naloga politično, gospodarsko, finančno, z uporabo vseh orodij EU-ja," je dejala. Napovedala je tesno sodelovanje s Kijevom pri približevanju Ukrajine Uniji. V odgovoru na eno od vprašanj je pozneje napovedala, da namerava v primeru potrditve Ukrajino obiskati takoj po nastopu mandata.

Kos je v uvodnem nagovoru še poudarila, da je večji EU bolj kot kadar koli prej strateška nujnost. "Večji EU z izvedbo reform pomeni tudi močnejši glas na mednarodni in svetovni ravni, gospodarski in družbeni napredek pa bo koristil tudi Evropejcem v trenutnih in prihodnjih državah članicah. To pomeni tudi stabilnejšo, varnejšo Evropsko unijo v vedno bolj negotovem svetu," je poudarila. Če bo potrjena kot evropska komisarka, pristojna za širitev, Marta Kos napoveduje, da si bo z vsemi močmi prizadevala za to, da bodo prihodnje članice pripravljene na pristop. "Jasno je, da je pristop k EU-ju maraton, ne pa tek na kratke razdalje," je poudarila. Dodala je, da bodo sprejete le tiste kandidatke za članstvo, ki se bodo aktivno zavezale k spoštovanju "DNK-ja Evropske unije", predvsem njenih vrednot, demokracije in načela pravne države.

Slovenska komisarska kandidatka je dejala, da želi zagotoviti, da bi bil širitveni proces "predvidljiv, kredibilen in da bi imeli močno politično vodstvo oziroma usmerjanje procesa". Napovedala je, da bo skrbela, da bodo pogajanja potekala pregledno, vključujoče in pravično, in poudarila, da bo vsaka kandidatka ocenjena glede na njen individualni napredek. "Sem za ambicijo, ampak tukaj ne more biti nobenih bližnjic in nikoli ne bom ogrožala kakovosti zaradi hitrosti pristopa," je dejala in napovedala strogo nadziranje na kritičnih področjih, kot so reforma pravosodja, neodvisnost sodstva in boj proti korupciji. T. i. postopno integracijo bi lahko po mnenju Marte Kos olajšali tudi z uporabo obstoječih finančnih instrumentov za podporo Ukrajini, Moldaviji in državam Zahodnega Balkana.

V primeru potrditve in prevzema vodenja resorja za širitev EU-ja si Kos sicer pri širitvenem procesu na Zahodni Balkan želi konkretnih rezultatov. Dejala je, da je pri širitvenem procesu na Zahodni Balkan ključno regionalno sodelovanje. "Če bom potrjena, se bom bolj vključevala v reševanje dvostranskih vprašanj in obenem iskala rešitve. To ne sme postati stalna ovira na poti do Bruslja," je dejala. "Širitev je danes ponovno zgodovinska priložnost, da dosežemo mir, svobodo in blaginjo za celo evropsko celino. To je evropska ideja in to je evropska ideja vedno bila, danes bolj kot kadar koli prej," je svoj uvodni nagovor sklenila slovenska kandidatka.

Kos ocenjuje, da bi lahko v naslednjih letih v EU vstopili Albanija in Črna gora

Po uvodni predstavitvi so sledila vprašanja, ki so jih zastavili predstavniki političnih skupin, ki so po zaslišanju tudi ocenili njen nastop, vprašanjem koordinatorjev pa so sledila še vprašanja drugih evroposlancev. Na zaslišanju je bilo prisotnih tudi pet slovenskih evroposlancev, ki so sicer nadomestni člani pristojnega odbora – Milan Zver (EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi), Matjaž Nemec (S&D/SD), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna).

V odgovorih na vprašanja je poudarila, da lahko v EU vstopijo le države, ki bodo zaprle vsa pogajalska poglavja. "Če želimo biti dosledni, in dosledni moramo biti, moramo spoštovati integriteto širitvenega procesa," je prepričana kandidatka. Po njenih besedah prvič po desetih letih obstaja realna možnost, da bomo eno ali dve državi pripeljali do konca pogajalskega procesa. Pristopna pogajanja s Črno goro bi lahko zaključili do konca leta 2026, z Albanijo pa do konca leta 2027, je dejala. Povedala je tudi, da si ne predstavlja, da bi v naslednjem obdobju v EU "v paketu" vstopilo več držav hkrati. Glede aktualnega dogajanja v ZDA je v odgovoru na eno izmed vprašanj dejala, da vidi tudi pozitivno izid predsedniških volitev, na katerih je zmagal Donald Trump. "Vidim tudi pozitivno stran rezultata volitev v ZDA, morali bi bolj izkoristiti to, kar je Evropa, ki temelji na vrednotah," je dejala.

Tudi v Bruslju morala večkrat zavrniti očitke o povezavah s tajno službo

V sklopu poslanskih vprašanj je bila Kos soočena tudi z očitki o domnevnih povezavah z nekdanjo jugoslovansko tajno službo, ki so se iz vrst opozicije pojavili že na zaslišanju pred odborom slovenskega državnega zbora. "Nikoli nisem bila sodelavka ali informatorka jugoslovanskih tajnih služb," je zatrdila v odgovoru na vprašanje poslanca Ilhana Kjučjuka iz skupine Renew, ki ga je zanimalo, ali navedbe v medijih o tem držijo. Priznala je sicer, da se je njeno ime pojavilo na seznamu obveščevalcev tako kot pri številnih članih vlade, poslancih Evropskega parlamenta in tisočih ljudeh, ne da bi natančneje vedela, kaj to pomeni.

Na očitke o povezavah z Udbo se je v svojem vprašanju navezal tudi madžarski evroposlanec Andras Laszlo (Domoljubi za Evropo/Fides), za kar si je zaradi osebnega napada in žaljivega tona zaslužil tudi opozorilo predsedujočega odboru Davida McAllisterja. Laszlo je sicer dejal, da v EU-ju poznajo različne oblike komunizma oziroma komunistov, a da so "najslabši komunisti tisti, ki zatirajo svoje ljudi in se potem na novo opredelijo kot demokrati in se ponovno vrnejo v javno življenje". "To ste vi. Lahko trdite, da ne veste nič o tem, ampak sodišča so rekla, da ste bili članica Udbe," je očital Marti Kos. Izrazil je upanje, da ne bo potrjena, in jo ob tem vprašal, ali bo v primeru potrditve vsaj toliko "ponižna", da zaprosi za portfelj, kjer bo njeno "pomanjkanje integritete manj odločilnega pomena".

Kos je v odgovoru vnovič zavrnila očitke in poudarila, da je bila v času, ko je razpadla Udba, stara eno leto, a da nikoli ni bila niti del njene naslednice SDV-ja. "Že prej sem povedala, da sem na seznamu, ne vem, kako sem se znašla na seznamu, v tistem času sem bila študentka, takrat sem delala v Nemčiji za nemško radijsko postajo Glas Nemčije. Prišlo je do zlorabe imen, že tisočkrat in tisočkrat sem poudarila, da je bilo na teh seznamih na tisoče in tisoče imen, tudi nekateri člani tega parlamenta, predsedniki vlad, predsedniki držav," je naštela. Dodala je, da lahko sicer govori le zase, in ponovila, da nikoli ni bila kolaborantka nobene tajne službe.

Zver kandidatki v vprašanju očital "politično ujetost"

Kot prvi med slovensko peterico je sicer vprašanje zastavil evropski poslanec Milan Zver. "Verjetno ne boste presenečeni, če povem, da vas SDS pri tej kandidaturi ne bo podprl – pa ne samo zaradi politične preteklosti, ki je lahko neprijeten nahrbtnik, ampak predvsem zaradi vaše sedanjosti," je dejal. Evroposlanec EPP-ja je dejal, da slovenska kandidatka prihaja iz "ekstremno levega političnega prostora, kroga Milana Kučana in Zorana Jankovića, ki sta oba zelo blizu Vladimirju Putinu". Zanimalo ga je, ali bo kandidatkina "politična ujetost" lahko kakšna ovira pri njenih prihodnjih nalogah, pri izvajanju politik EU-ja in ali bo lahko 100-odstotno na strani Ukrajine. Ob tem ga je zanimalo tudi, ali si bo kot komisarka v primeru potrditve prizadevala za to, da bi Beograd še pred vstopom v Evropsko unijo odprl tudi vse arhive, vključno s tistimi od civilne in vojaške tajne službe.

"Nisem od nikogar, razen malo od svojega moža," je kandidatka dejala v odgovoru. "Pišem se Kos, hodim v svojih čevljih, nisem ne od Milana Kučana ne od drugih. Prepričana sem, da bom lahko odlično opravljala delo komisarke za širitev, če me boste potrdili," je poudarila. Povedala je, da je za njo 35 let dela, kjer je služila slovenski državi in zlasti kot veleposlanica zagovarjala interese Slovenije ter "vedno delala najboljše možno zanjo". Spomnila je, da je kot veleposlanica v Nemčiji dobila tudi najvišje nemško državno odlikovanje in bila nagrajena kot veleposlanica leta, kar po njenih besedah potrjuje njeno integriteto. "O moji integriteti govori tudi to, da sem vedno na strani civilne družbe, da sem delala tudi v nevladnih organizacijah, da si prizadevam za človekove pravice," je naštela.

Tonina zanimala kampanja za širitev, ki bi nagovorila vse države članice

Drugi evropski poslanec iz vrst slovenske opozicije Matej Tonin je v svojem vprašanju poudaril, da ne podpira njenega "preteklega političnega delovanja". Dodal je, da bi bilo po njegovi oceni ob več vprašanjih glede očitkov o sodelovanju z jugoslovansko tajno službo dobro, da enostavno pove, "da se v Sloveniji lustracija ni zgodila in da imamo tako na levi kot na desni strani številne politike, ki so bili člani komunistov in sodelavci tajnih služb". Dodal je, da si sicer, če bo potrjena kot komisarka, želi, da ji pri širitvi EU-ja uspe. "Širitev je nekaj izjemnega in nekaj dobrega tako za stare kot tudi nove članice," je poudaril in kandidatko vprašal, kako bo zastavila javno kampanjo, da vključevanje novih držav ne bi blokirale trenutne članice.

"Na različnih bregovih smo lahko, ampak ko gre za širitev Evropske unije, pa opažam, da nas je veliko, ki smo na istem bregu ali ki smo v isti skupini in vesela sem, da ste med njimi tudi vi," je v odgovoru dejala Kos. Pojasnila je, da bo glede konkretnih korakov za kampanjo več lahko povedala, ko bo skupaj s službami Evropske komisije in drugimi članicami in kandidatkami ugotovila, kakšno je stanje in katera bi bila najboljša orodja. Kampanja bo sicer po njenih besedah deloma splošna in enaka za vse države, deloma pa se bo prilagajala njihovim specifikam. "Zelo pomemben del kampanje vidim v tem, da bomo imeli znane glasove, znane ljudi, ki bodo sporočilo prenašali v modernem jeziku in bi jim danes rekli vplivneži oziroma influencerji," je še dejala.

Kos: Menjava ozemlja med Kosovom in Srbijo ne pride v poštev

Vladimir Prebilič je Marti Kos zastavil vprašanje o odnosu med Kosovom in Srbijo, ki so po njegovem mnenju kljub številnim prizadevanjem različnih akterjev zastali. Zanimalo ga je, kakšen je njen pogled na besede novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki podpira dogovore o menjavi ozemelj med Kosovom in Srbijo. "Ali se lahko zavežete k temu, da si boste prizadevali preprečiti podpiranje kakršnih koli idej o zamenjavi ozemelj, saj bi to imelo nepredvidljive posledice za regijo in Evropo," je zanimalo Prebiliča.

"Kaj se bo zgodilo potem, ko bo z januarjem vodenje ZDA prevzel novi stari ameriški predsednik, bomo videli. Kar pa se mi zdi izjemnega pomena, je to, da se tudi, ko gre za vprašanje Kosova in Srbije, ki ste ga navedli, začnemo zanašati na to, kar more in zmore Evropa, ne pa, česa bodo naredili drugi," je v odgovoru poudarila Kos. "Glede menjave ozemlja pa to ne pride v poštev. Evropska komisija in jaz, če bom izvoljena, ne bomo sledili tem tendencam," je bila jasna.

Šarec: Očitke o Udbi sprožil slovenski politik, ki je bil del komunistične partije

Na očitke o domnevnih povezavah z nekdanjo tajno službo se je navezal tudi Marjan Šarec. Tistim, ki "bolj malo vedo o slovenski politiki", je ob tem pojasnil, da je te očitke sprožil predsednik največje opozicijske stranke v Sloveniji, "ki je edini predsednik kakšne stranke, ki je bil dejansko član komunistične partije". Kandidatko je sicer vprašal, kako bo ob težnjah k spravi in pomiritvi med narodi v vlogi komisarke preprečila, da bi nekatere članice Evropske unije to izkoristile za pritisk in reševanje svojih bilateralnih vprašanj z državami kandidatkami.

Kos je poudarila, da "bilateralizacija pomeni uvažanje bilateralnih sporov v širitveni proces", in dodala, da se to, če bo potrjena kot komisarka, ne bo dogajalo. "Pomembni so tako interesi držav članic, lahko seveda obstajajo tudi nesoglasja med državami, ampak moramo jih reševati ali že vnaprej ali pa ali pa vzporedno s procesom širitve," je dejala in dodala, da pri reševanju teh takšnih sporov računa tudi na sodelovanje z Evropskim parlamentom.

Kos: Želim si, da začnemo resna pogajanja glede pridružitve BiH-a

Kot zadnji od peterice prisotnih slovenskih Evroposlancev je Marti Kos vprašanje zastavil Matjaž Nemec, osredinil pa se je na, kot je dejal, "eno bolj kompleksnih držav Zahodnega Balkana", Bosno in Hercegovino. Kot je opozoril, Bosna in Hercegovina kljub prizadevanjem še vedno ne izpolnjuje ključnih zahtev za odprtje prvih pogajalskih poglavij. Marto Kos je vprašal, kakšen bo njen pristop v komunikaciji s političnimi voditelji te države, da bo zagotovila čimprejšnji napredek. Ob tem ga je zanimalo tudi, ali lahko zatrdi, da ne bo popuščala različnim pritiskom, in kakšno je njeno stališče do večkratnih pozivov Evropskega parlamenta, naj se proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku uvedejo ciljne sankcije.

Kot je dejala Marta Kos, zadnje poročilo kaže, da trend v povezavi s pridružitvijo Bosne in Hercegovine "ni preveč pozitiven, ampak tudi ne negativen"." Od Bosne in Hercegovine pričakujem, čeprav se zavedamo, da je zelo težko, da bo vodstvo izpolnilo samo še nekaj pogojev, ki so potrebni, da se bomo končno lahko začeli pomikati iz Daytona proti Bruslju," je dejala. Kot komisarka si želi, da bi se čimprej začela resna pogajanja na poti Bosne v Bruselj. Napovedala je, da bo EU pri tem "s svojimi sredstvi, s svojo energijo, s svojimi ljudmi pomagala, da se bo Bosna usposobila na način, da bo funkcionalno lahko peljala pogovore v okviru pridruževanja Evropski uniji".