Kot je dejala, so "obveščevalne službe potrdile, da pomeni za Italijo največjo nevarnost balkanska migrantska pot" in da je zato njena vlada takoj ukrepala ter znova vzpostavila nadzor na meji s Slovenijo. Pri tem je omenila tveganja, "povezana z radikalizacijo pogosto nezakonitih priseljencev". Za dobro sodelovanje se je zahvalila slovenski in hrvaški policiji.

Senatorka Tatjana Rojc je v razpravi opozorila, da mora italijanska vlada ukrep začasne ukinitve schengena, ki ga je uvedla na meji s Slovenijo, "uporabiti skrajno preudarno, ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejanskim tveganjem, ki ga predstavlja morebitni prodor elementov, nevarnih za nacionalno varnost".

Nadzor na notranji schengenski meji mora biti začasen in strogo v skladu z objektivno potrebo po preprečevanju terorističnih groženj ter sorazmeren, da bi čim manj vplival na že tako upočasnjen čezmejni promet, je še dejala.

V Italiji se je sicer letos močno povečalo tako število prebežnikov, ki so v državo prišli po Sredozemskem morju iz severne Afrike, kot tudi tistih, ki so prispeli po zahodnobalkanski poti. Vnovično uvedbo začasnega nadzora na meji s Slovenijo je Rim utemeljil s spremenjenimi razmerami v Evropi in na Bližnjem vzhodu s ciljem preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala.

Meloni je še povedala, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v pismu Svetu EU-ja napovedala nove ukrepe za okrepitev pravnega okvira in evropskih politik za boj proti trgovini z ljudmi. "To je pomembna zaveza, ki smo jo pripravljeni podpreti," je dejala.

Nadzor na meji s Slovenijo je uvedla najmanj do 30. oktobra z možnostjo podaljšanja do šest mesecev, a je italijanski notranji minister Matteo Piantedosi pred dnevi že omenil možnost njegovega podaljšanja čez zimo, ker še vedno obstaja grožnja, da so med prebežniki na balkanski poti tudi teroristi. Ob napovedi uvedbe nadzora Italije pa je tudi Slovenija s soboto začela izvajati nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki bo sprva prav tako trajal do 30. oktobra z možnostjo podaljšanja.

Nemčija namerava podaljšati nadzor na meji s Poljsko, Češko in Švico

Nadzor na meji pa krepi tudi Nemčija. Kot je napovedala nemška notranja ministrica Nancy Faeser, bo stacionarni nadzor na meji s Poljsko, Češko in Švico podaljšala za 20 dni. Nadzor na mejah je Nemčija uvedla 16. oktobra, in sicer za deset dni. Odločitev pa so v Berlinu zagovarjali s tem, da bo nadzor na meji okrepil boj proti nezakonitim migracijam in tihotapljenju ljudi.

Po izteku desetdnevnega roka se bo nadzor podaljšal še za 20 dni. "Po tem pa bomo preučili razmere in se odločili, ali naj se nadzor podaljša za tri mesece," je dodala ministrica.

Nemčija je zaradi velikega števila beguncev nadzor na meji z Avstrijo uvedla že leta 2015. Faeser pa se je dolgo upirala uvedbi stacionarnega nadzora drugod.

Po podatkih notranjega ministrstva v Berlinu je policija od začetka januarja do začetka oktobra zabeležila približno 98.000 nedovoljenih prehodov nemške meje. To pomeni, da je letos v Nemčijo brez dovoljenja vstopilo več ljudi kot v celotnem lanskem letu, ko jih je policija zabeležila 91.986.