To je Merkel dejala po današnjem neformalnem srečanju v okviru procesa Brdo, ki so se ga udeležili voditelji držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, in Albanije.

Nemška kanclerka, posebna gostja regionalnega srečanja, je dejala, da imajo vse države Zahodnega Balkana perspektivo članstva v EU-ju, če bodo izpolnile pogoje za članstvo. Da ne gre za prazne besede, pa pričata primera Slovenije in Hrvaške, je dejala.

Cilj današnjega srečanja je bil po njenih besedah pogovor o skupnih regionalnih projektih, ki jih bo lahko podprl EU, predvsem na področju prometne infrastrukture in energetike. Izpostavila je, da je v naslednjem proračunskem obdobju projektom Unije namenjenih slabih 112 milijard evrov in da pričakuje pobude iz samih držav v regiji, ki jih bo EU potem podprl.

Merkel ugotavlja, da so udeleženci srečanja iz regije pokazali željo in pogum za premostitev obstoječih gospodarskih in političnih težav, posebej pa je omenila solidarnost med državami po majskih poplavah v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem.

Merkel: Kandidatke naj imajo isto stališče kot EU
Voditelji so se pogovarjali tudi o krizi v Ukrajini, pri čemer je nemška kanclerka opozorila, da proces približevanja EU-ju pomeni tudi, da je treba sprejeti skupno stališče do zunanje in varnostne politike.

Pahor opozarja na vzporednice med Balkanom in Ukrajino
Sogostitelj srečanja, slovenski predsednik Borut Pahor, je po srečanju dejal, da je udeležene "izrecno opozoril na preštevilne in slabe vzporednice med položajem v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu". Po njegovem mnenju gre za več vrst podobnosti med stanjem v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu. "Najprej v Ukrajini EU ni imel dovolj zgodaj dovolj velikega konsenza, kaj storiti z njo dokončno glede statusa. Prav tako mislim, da nima konsenza glede dokončnega statusa celotnega Zahodnega Balkana, čeprav se zdi, da je načeloma naklonjen temu, da enkrat postane del EU-ja," je novinarjem dejal Pahor.

"Če bi se na Zahodnem Balkanu zgodilo, da bi socialni nemiri, ki nimajo ničesar skupnega z nacionalnimi identitetami, recimo v BiH-u, prišli v situacijo, ko bi se pravzaprav transformirali v nacionalne konflikte, potem mislim, da je malo verjetno, da matične države ne bi posredovale v zaščito svojih manjšin v BiH-u," je dejal.

"In tretja vzporednica je, da je gotovo evropska perspektiva tista, ki najbolj trajno zavaruje ta del Evrope pred tem, da bi se zaradi odsotnosti vizije vrnili pravzaprav v čas starih predsodkov," je še posvaril na današnji konferenci.

Merkel o obtožbah SDS-a nič
Na novinarsko vprašanje, kako komentira obtožbe SDS-a in njegovega predsednika Janeza Janše, češ da so bile volitve v Sloveniji nelegitimne in nedemokratične, Merkel ni želela odgovoriti.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je dejal, da so na srečanju pozdravili napredek v pogajanjih med Beogradom in Prištino. "Brez sprave ni gospodarskega niti političnega napredka," je dejal.

Potrdil je, da so se danes pogovarjali o ključnih projektih, kot sta jadransko-jonska avtocesta ter železnica München-Carigrad, ki bi povezovala tudi Ljubljano, Zagreb in Beograd. Udeleženci so podprli tudi predlog, da se v prihodnjem letu skliče vrh EU-Zahodni Balkan.

Gostitelja srečanja sta bila hrvaški in slovenski predsednik Josipović in Pahor, sodelovali pa so še predsedniki Albanije, Črne gore, Makedonije in Srbije, Bujar Nišani, Filip Vujanović, Gjorge Ivanov in Tomislav Nikolić, predsednica Kosova Atifete Jahjaga, pa tudi člani predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović, Željko Komšić in Nebojša Radmanović.

Vsi voditelji držav v regiji so se prvič v tej obliki srečali 25. julija lani na Brdu pri Kranju, kjer je bil posebni gost francoski predsednik Francois Hollande.