Nemška kanclerka in francoski predsednik sta se sešla na pogovorih, ki so bili priprava na zasedanje voditeljev držav in vlad Evropske unije prihodnji teden v Bruslju, kjer bodo razpravljali predvsem o oblikovanju stalnega mehanizma za stabilnost evra in s tem povezanih manjših sprememb Lizbonske pogodbe.

Spremembe skupne evropske pogodbe naj bi se uveljavile leta 2013, ko bo potekel začasni mehanizem za stabilnost evra, iz katerega bo pomoč črpala Irska. Ta je bil vzpostavljen za države, ki se znajdejo v resni finančni krizi, ko je oteženo zadolževanje na finančnih trgih.

Lukseburški premier in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker se je ta teden skupaj z italijanskim finančnim ministrom Giuliem Tremontijem zavzel za hitro oblikovanje skupnih evrskih obveznic, saj bi po njunem mnenju tako evrsko območje finančnim trgom sporočilo, da je evro nepovratna možnost.

Po njunem mnenju bi evrske obveznice zagotovile "močan, verodostojen in pravočasen odziv na dolžniško krizo", saj težave na trgih zaradi spodkopanega zaupanja v javne finance držav v območju evra zahtevajo strukturno rešitev. Predlogu naj bi bile naklonjene tudi nekatere druge sredozemske članice območja evra.

Za globljo politično integracijo
A temu predlogu nista naklonjena Merklova in Sarkozy, ki sta se v Freiburgu skupaj izrekla proti tej zamisli. "Delitev obrestnih mer in tveganj nam ne bi strukturno pomagala," je dejala
nemška kanclerka, medtem ko francoski predsednik meni, da je državam treba dati odgovornost, ne pa jih odrešiti odgovornosti. Oba sta se zavzela za globljo politično integracijo.

Nemčija, ki je največje evropsko gospodarstvo, zamisli o skupnih evrskih obveznicah nasprotuje iz bojazni, da bi skupne obveznice zvišale stroške nemškega izposojanja na finančnih trgih, saj bi se zahtevana donosnost verjetno oblikovala na višji ravni, kot velja danes za nemške obveznice.