Pred petkovim vrhom EU-Rusija v Nici je evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner sporočila, da bi se zaradi ruske vpletenosti v vojno v Gruziji prekinjena pogajanja o novem strateškem sporazumu lahko nadaljevala po 18. novembru, ko bodo v Ženevi potekali pogovori o gruzijskem konfliktu.

Predsedujoči zasedanja zunanjih ministrov EU-ja, vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner je sporočil, da so se z nadaljevanjem pogajanj strinjale vse članice razen Litve. Za nadaljevanje pogajanj, ki jih v imenu EU-ja vodi Evropska komisija, ni potrebno soglasje vseh članic, ker mandat komisije kljub zamrznitvi pogajanj ni bil razveljavljen.

V BiH-u tudi pozitivne spremembe
Kljub zaskrbljenosti EU-ja "zaradi nedavnega razvoja političnih razmer v BiH-u, še posebej nad uporabo nacionalistične retorike", slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel meni, da bi morala 27-erica upoštevati tudi pozitivne premike v BiH-u kot je ratifikacija stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma v parlamentu BiH-a.

Rupel za večjo spodbudo EU-ja BiH-u
"EU si mora torej prizadevati za vzpostavitev 'večetnične nacije', kar je zelo zahtevna naloga, saj ne gre niti za razdelitev etničnih prostorov niti za talilni lonec," je povedal Rupel in dodal, da bi EU moral strani v BiH-u spodbujati k sodelovanju. Rupel je evrospke kolege seznanil z vsebino pogovora z zunanjim ministrom BiH-a Svenom Alkalajem. Vodja diplomacije BiH-a je slovenskemu kolegu zaupal, da so največja težava v njegovi državi odnosi med entitetami.

EU je BiH opozoril, naj prevzame odgovornost za uresničevanje reform, ki jih mora na poti v EU uresničiti BiH. Predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Miroslav Lajčak je v Bruslju opozoril, da kljub sobotnemu dogovoru voditeljev glavnih strank v BiH-u Milorada Dodika, Dragana Čovića in Sulejmana Tihića o izpeljavi reform, je ta le političen dogovor, ki ga bo "še treba spremeniti v politične korake".

T. V.