Finančni ministri držav v območju evra naj bi se ponovno sestali že v nedeljo v Luksemburgu.

Odločitve sicer niso bile pričakovane, sploh po tem, ko je vodja evroskupine Jean-Claude Juncker ob prihodu na sestanek povedal, da gre zgolj za pripravo rednega zasedanja prihodnji teden in da bodo le preučili vse možnosti pomoči Grčiji.

Zasedanje finančnih ministrov držav v evrskem območju, ki se ga je udeležil tudi slovenski finančni minister Franc Križanič, je zaznamovala tudi bonitetna agencija Standard & Poor's, ki je grški dolg označila s CCC, kar pomeni, da ima Grčija trenutno najnižjo bonitetno oceno na svetu, nižjo od Pakistana ali Ekvadorja. Napovedi za Grčijo so torej precej negativne, kar pomeni vsaj selektivno prestrukturiranje dolga.

Dodatna pomoč Grčiji skoraj zagotovo bo
Ministri bi morali razpravljati o dodatni pomoči državi, ki naj bi jo voditelji držav članic Unije potrdili na zasedanju 23. in 24. junija v Bruslju. Neuradne navedbe o višini te dodatne pomoči so zelo različne, gibljejo pa se med 60 in 120 milijardami evrov. Dokončne odločitve glede dodatne pomoči danes sicer ni bilo pričakovati, saj naj bi jo ministri sprejeli naslednji teden na svojem rednem zasedanju.

Pogajanja o dodatni pomoči Grčiji otežuje spor med Nemčijo in Evropsko centralno banko glede vloge zasebnih upnikov pri prestrukturiranju dolga, saj Evropska centralna banka temu nasprotuje. Kot je poročal Matjaž Trošt za Radio Slovenija, se v ECB-ju bojijo, da bi bonitetne agencije podaljšanje roka za odplačilo dolgov razumele kot nesposobnost države, da bi odplačala svoje obveznosti, zato se namesto tega zavzemajo za prostovoljno zamenjavo obveznic, ki jim ročnost poteče v naslednjih treh letih, za nove, z daljšo odplačilno dobo.